Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (20.751-20.775)


  1.      ljudoznánstvo  -a s (ȃ) zastar. etnografija, etnologija, narodopisje: razvoj ljudoznanstva ♪
  2.      ljudožêr  in ljudožér -a m (ȇ; ẹ̑) redko ljudožerec: tisti prebivalci so ljudožeri ♪
  3.      ljudožêrec  in ljudožérec in ljudožŕc -rca m (ȇ; ẹ̑; ȓ) človek, ki jé človeško meso: grozeči obrazi ljudožercev ♪
  4.      ljudožêrka  in ljudožérka in ljudožŕka -e ž (ȇ; ẹ̑; ȓ) ženska oblika od ljudožer(ec): ljudožerci in ljudožerke ♪
  5.      ljudožêrski  in ljudožérski in ljudožŕski -a -o prid. (ȇ; ẹ̑; ȓ) nanašajoč se na ljudožer(c)e: ljudožersko pleme / ekspr. pravi ljudožerski zobje veliki, močni ♪
  6.      ljudožêrstvo  in ljudožérstvo in ljudožŕstvo -a s (ȇ; ẹ̑; ȓ) pojav, da človek jé človeško meso: ljudožerstvo pri primitivnih plemenih ♪
  7.      ljúdskodemokrátičen  -čna -o prid. (ȗ-á) nanašajoč se na ljudsko demokracijo: ljudskodemokratična država / ljudskodemokratična oblast ♪
  8.      ljúdskofróntovski  -a -o prid. (ȗ-ọ̑) nanašajoč se na ljudsko fronto: ljudskofrontovske organizacije ♪
  9.      ljúdskoprosvéten  -tna -o prid. (ȗ-ẹ̑) nanašajoč se na ljudsko prosveto: podpirati ljudskoprosvetno delo / ljudskoprosvetna društva ♪
  10.      ljúdskost  -i ž (ȗ) knjiž. 1. kar je v pozitivnem smislu značilno za preproste, manj izobražene sloje prebivalstva: ljudskost v Levstikovem Martinu Krpanu; namesto literarnega dvornega patosa je prinesel v knjigo smisel za ljudskost / ljudskost pisateljevega jezika / ljudskost kulturne prireditve miselna dostopnost vsem 2. redko značilnost tega, kar temelji na delavskem razredu: demokratična ljudskost osvobodilnega boja; ljudskost volitev 3. redko prijaznost do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva: radi so ga imeli zaradi njegove ljudskosti ♪
  11.      ljudskošólski  -a -o prid. (ọ̑) zastar. osnovnošolski: ljudskošolska berila / ljudskošolski učitelj ♪
  12.      ljúdskovzgójen  -jna -o prid. (ȗ-ọ̑) nanašajoč se na ljudsko vzgojo: ljudskovzgojno delo / ljudskovzgojni pisatelj ♪
  13.      ljúdstvo  -a s (ȗ) 1. skupnost pripadnikov določene države: organizirati ljudstvo za boj proti okupatorju; slovensko ljudstvo; predstavniki ljudstva; uživati zaupanje ljudstva; dolžnosti do ljudstva / delovno ljudstvo Jugoslavije vsi ljudje, ki so ali so bili udeleženi pri družbenem delu / soditi v imenu ljudstva / Socialistična zveza delovnega ljudstva [SZDL] 2. preprosti, manj izobraženi sloji prebivalstva: ljudstvo se prebuja; izobraževati ljudstvo; zbirati pesmi med ljudstvom; ta navada še živi med ljudstvom; ljudstvo in izobraženci / to je človek iz ljudstva / kmečko ljudstvo; knjige za preprosto ljudstvo // v nekaterih družbenih ureditvah večinski, zlasti socialno nižji družbeni sloji: ljudstvo je govorilo slovensko; izžemati ljudstvo; ta šola je bila ljudem iz ljudstva nedostopna 3. nav. mn. skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, skupna preteklost, podoben jezik, običaji: Feničani in druga ljudstva okoli Sredozemskega morja; zgodovina ljudstev; razvoj iz ljudstva v narod / državna ljudstva s svojo državo; izvoljeno ljudstvo po bibliji Judje; lovska, pastirska ljudstva 4. velika strnjena skupina ljudi: po zborovanju se je ljudstvo razšlo; ljudstvo je ob tem prizoru zahrumelo; med ljudstvom se je slišalo odobravanje // nav. ekspr. več ljudi, ljudje: vprašaj, če ljudstvo soglaša; na trgu je bilo mnogo ljudstva; bilo je ljudstva kot mravelj / star. tam se je zbralo precej mladega ljudstva mladine; zastar. žensko ljudstvo ženske 5. zastar., s prilastkom (organizirana) skupina živali: opičje ljudstvo; ljudstvo iz istega panja ● glas ljudstva izraženo mnenje, mišljenje skupine, množice ♪
  14.      ljutomérčan  tudi ljutomêrčan -a m (ẹ̑; ȇ) vino iz okolice Ljutomera: buteljka ljutomerčana ♪
  15.      ljutomérec  -rca m (ẹ̑) redko ljutomerčan ♪
  16.      lób  -a m (ọ̑) šport., pri igri z žogo udarec, met, da zleti žoga čez nasprotnega igralca ♪
  17.      lobánja  -e ž (á) 1. okostje glave: na vrhu hrbtenice je lobanja; kosti lobanje / človeška, pasja, ptičja lobanja ♦ antr. dolgoglava lobanja // del tega okostja, v katerem so možgani: pri padcu mu je počila lobanja; zgornja čeljustnica se tesno zraste z lobanjo 2. ekspr. glava: odločno je stresel z ozko lobanjo; njegova plešasta lobanja ♪
  18.      lobánjast  -a -o prid. (á) redko 1. podoben lobanji: lobanjasta gomila 2. pri katerem je lobanja zelo izrazita: ptiček z neporaslo, lobanjasto glavico ♪
  19.      lobánjski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na lobanjo: lobanjske kosti ♦ anat. lobanjski svod zgornji, obokani del lobanje; (lobanjski) šiv; lobanjska votlina; lobanjsko dno sestavljena ploščata kost, ki deli lobanjsko votlino od ustne in nosne votline ♪
  20.      lóbati  -am dov. in nedov. (ọ̑) žarg., šport., pri igri z žogo udariti, vreči žogo, da zleti čez nasprotnega igralca: dobro zna lobati / lobati vratarja ♪
  21.      lobélija  -e ž (ẹ́) vrtn. nizka okrasna rastlina s številnimi modrimi, belimi ali rdečimi drobnimi cveti, Lobelia: vsejati lobelije ♪
  22.      lóbi  in lóbby -ja [lobi] m (ọ̑) publ. neformalna skupina ljudi, ki si prizadeva uveljaviti svoje politične interese: vpliv lobija / finančni, gospodarski lobi ♪
  23.      lobôda  -e ž (ó) bot. rastlina z različno oblikovanimi listi in majhnimi cveti v socvetjih, Atriplex: šopi kopriv in lobode ob poti / vrtna loboda kulturna ali divja rastlina z užitnimi listi, Atriplex hortensis ♪
  24.      lobodíka  -e ž (í) bot. zimzelena grmičasta rastlina z listom podobnimi poganjki in jagodastimi plodovi, Ruscus: bodeča lobodika; širokolistna lobodika ♪
  25.      lobôdnica  -e ž (ȏ) nav. mn., bot. rastline z zelo drobnimi zelenkastimi ali rdečkastimi cveti, navadno s cvetnim vencem, Chenopodiaceae ♪

   20.626 20.651 20.676 20.701 20.726 20.751 20.776 20.801 20.826 20.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA