Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (20.501-20.525)


  1.      lepobesédnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: govorniška lepobesednost ♪
  2.      lepóčnica  -e ž (ọ̑) bot., zool. na rastlinski in živalski način se prehranjujoči enocelični organizem z bičkom; evglena: zelena lepočnica ♪
  3.      lepočúten  -tna -o prid. (ū) knjiž. ki ima čut za lepoto: izobražen in lepočuten človek / lepočutno doživljanje ♪
  4.      lepodúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) knjiž. ki ima harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta: biti lepodušen estet ♪
  5.      lepodúšniški  -a -o prid. (ȗ) knjiž. ki ima harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta: bil je lepodušniški meščanski izobraženec ♪
  6.      lepodúšnost  -i ž (ū) knjiž. harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta: značilne poteze lepodušnosti ♪
  7.      lepoglásen  -sna -o prid. (ā) star. blagoglasen: lepoglasni slovanski jeziki; lepoglasne rime ♪
  8.      lepoglásje  -a s (ȃ) star. blagoglasje: kritik je očital pesniku, da premalo pazi na lepoglasje ♪
  9.      lepolás  in lepolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) knjiž. ki ima lepe lase: lepolasa boginja ♪
  10.      lepolíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) knjiž. ki ima lep obraz: lepolična deklica ♪
  11.      leponóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima lepe noge: leponogo dekle ♪
  12.      lepoók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima lepe oči: lepooko dekle ♪
  13.      lepopís  -a m (ȋ) nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega učenje lepe pisave: ocena iz lepopisa ♪
  14.      lepopísec  -sca m (ȋ) kdor piše z lepimi, čitljivimi črkami: v tiskarni je delal kot lepopisec ♪
  15.      lepopísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na lepopisje, lepopis: lepopisne vaje / lepopisna pisava / lepopisni zvezek ♪
  16.      lepopísje  -a s (ȋ) 1. pisanje z lepimi, čitljivimi črkami; kaligrafija: gojiti lepopisje 2. nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega učenje lepe pisave: poučevati lepopisje; zvezek za lepopisje ♪
  17.      lepopísnica  -e ž (ȋ) nekdaj lepopisni zvezek: razdeliti lepopisnice ♪
  18.      leporéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) knjiž., ekspr. ki lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: leporečni frazerji / leporečno govorjenje ♪
  19.      leporéčiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž., ekspr. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govoriti: zlaga verze in rad leporeči ♪
  20.      leporéčje  -a s (ẹ̑) knjiž. 1. nav. ekspr. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: neprijetno mu je bilo govornikovo leporečje; leporečje o demokraciji in pravičnosti / pesnikovo leporečje se ni dotikalo človeških problemov 2. dober, izbrušen stil: veliki mojster leporečja ♪
  21.      leporéčnik  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: težko poslušam tega leporečnika ♪
  22.      leporéčnost  -i ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: za svojo leporečnostjo skriva pravo čud / leporečnost njegovih govorov ♪
  23.      leposlóvec  -vca m (ọ̑) pisec leposlovnih del: priznan leposlovec // zastar. estet ♪
  24.      leposlóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na leposlovje: zbornik vsebuje tudi leposlovne tekste; brati leposlovne knjige / leposlovni jezik / leposlovna razpravica ♪
  25.      leposlóvje  -a s (ọ̑) 1. umetniška literatura: domače leposlovje 2. zastar. estetika ♪

   20.376 20.401 20.426 20.451 20.476 20.501 20.526 20.551 20.576 20.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA