Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (20.476-20.500)


  1.      lektoríranje  -a s (ȋ) glagolnik od lektorirati: lektoriranje časopisov ♪
  2.      lektorírati  -am nedov. in dov. (ȋ) zal. pregledovati, jezikovno obdelovati, ocenjevati rokopise za založbo, gledališče, radio: lektorirati roman ♪
  3.      léktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na lektorje: obiskovati lektorski tečaj za praktično znanje angleščine / lektorsko delo; založba je razpisala lektorsko mesto ♦ gled. lektorska vaja ♪
  4.      lenívost  -i ž (í) stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost: lenivost ga prevzema / upor zoper duhovno otopelost in moralno lenivost ♦ med. lenivost črevesja ♪
  5.      lenôba  -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost lenega človeka: njena glavna napaka je lenoba; boriti se proti lenobi / njihove revščine je kriva samo lenoba; od lenobe se mu še govoriti ne ljubi / duševna, miselna, umska lenoba // lenarjenje: ves dan je ležal, sedaj pa si odpočiva od lenobe ∙ ekspr. lenobo pasti, prodajati lenariti; pog. komu podpirati lenobo z nepotrebno pomočjo omogočiti, da se mu ni treba (po)truditi, da mu ni treba delati; lenoba je vseh grdob grdoba najhujša napaka; lenoba je mati vseh pregreh iz lenobe izhajajo vse druge napake // stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost: prevzemala ga je mehka lenoba / biti moralen ne zavestno, ampak iz lenobe 2. ekspr. len človek: ta lenoba ves dan poseda; njegov sin je lenoba in klatež / kot psovka vstani, lenoba lena ♪
  6.      lenôben  -bna -o prid. (ó ō) 1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: postajati zaspan in lenoben; lenobna kobila / prevzela ga je lenobna omotica 2. nekoliko len: dobil je neumno in lenobno ženo / lenobna ravnodušnost / pospešiti lenobne korake / široka in lenobna reka / lenobno življenje nedejavno, brezdelno lenôbno prisl.: počasi in lenobno delati; lenobno se greti na soncu; lenobno se je napotil za čredo ♪
  7.      lenôbnež  -a m (ȏ) ekspr. lenoben, len človek ♪
  8.      lenôbnost  -i ž (ó) stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: obšla ga je utrujenost in prijetna lenobnost; lenobnost in mrtvilo / kljub svoji lenobnosti je priskočil na pomoč lenobi ♪
  9.      lenokŕven  -vna -o prid. (ŕ r̄) knjiž. lenoben, flegmatičen: lenokrvni in vročekrvni ljudje ♪
  10.      lénost  -i ž (ẹ́) stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: lotevala se ga je prijetna lenost; zdramiti se iz lenosti / kljub svoji lenosti je sklenil pomagati lenobi ♪
  11.      lénto  prisl. (ẹ̑) muz., označba za hitrost izvajanja zategnjeno, zateglo: igrati lento ♪
  12.      lenúštvo  -a s (ȗ) redko lenarjenje, lenoba: očitati komu lenuštvo ♪
  13.      leonínski  -a -o prid. (ȋ) lit., v zvezi leoninski verz verz z notranjo rimo ♪
  14.      leopárd  tudi léopard -a m (ȃ; ẹ̑) velika rumenkasta, črno lisasta zver, ki živi v Afriki in Aziji: krvoločen leopard ♦ zool. snežni leopard velika visokogorska himalajska zver z gosto dolgo dlako, Uncia uncia ♪
  15.      leopárdji  tudi léopardji -a -e (ȃ; ẹ̑) pridevnik od leopard: leopardje krzno ♪
  16.      leopárdka  tudi léopardka -e ž (ȃ; ẹ̑) samica leoparda ♪
  17.      leopárdov  tudi léopardov -a -o (ȃ; ẹ̑) pridevnik od leopard: prožni leopardovi koraki ♪
  18.      lepidodéndron  -a m (ẹ̑) pal. izumrlo drevo iz karbona z luskavim lubjem, Lepidodendron ♪
  19.      lepílo  -a s (í) snov, sredstvo za lepljenje: namazati z lepilom; lepilo iz škroba; lepilo za les; proizvodnja lepil; steklenička lepila / lepilo dobro drži, popusti / čevljarsko, mizarsko lepilo; naravna, sintetična lepila; rastlinsko, živalsko lepilo // tanka plast, prevleka iz tega: odluščiti lepilo ◊ filat. brazdasto lepilo plast lepila z brazdami na hrbtni strani znamke; kem. dekstrinsko, kazeinsko lepilo; petr. lepilo rudninska zrnca, ki vežejo med seboj večja zrna starejših rudnin; teh. hladno lepilo ki lepi brez segrevanja; toplo lepilo ♪
  20.      lepívo  -a s (í) snov, ki povzroča lepljivost: lepivo v lepilu // redko lepilo: namazati lepivo na papir ♪
  21.      lepljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost lepljivega: lepljivost blata, mokre zemlje; lepljivost kleja / to daje moki lepljivost ♪
  22.      lepo...  prvi del zloženk nanašajoč se na lep prid.: lepobeseden, lepoglasen, lepoličen / leposlovec ♪
  23.      lepobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: lepobeseden govornik / lepobeseden govor ♪
  24.      lepobesédje  -a s (ẹ̑) knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: govornik pogosto zaide v lepobesedje ♪
  25.      lepobesédnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: zgovoren lepobesednik ♪

   20.351 20.376 20.401 20.426 20.451 20.476 20.501 20.526 20.551 20.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA