Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (20.451-20.475)



  1.      lèghórn  prid. neskl. (-ọ́) vet., v zvezah: leghorn kokoš kokoš leghorn pasme; leghorn pasma pasma lahke kokoši bele barve, ki se goji zaradi jajc
  2.      lèghórnka  -e ž (-ọ́) žarg. kokoš leghorn pasme: rediti leghornke
  3.      legijón  -a m (ọ̑) ekspr. velika množica: legijoni so šli za njim // z rodilnikom velika množina: legijon mravelj napada vsiljivca; legijoni padlih in ranjenih / problemov je legijon zelo veliko
  4.      legionár  -ja m (á) pripadnik legije 1, 2: težko oboroženi rimski legionarji / poljski legionarji v prvi svetovni vojni; legionar tujske legije
  5.      legionárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na legionarje: legionarska vojska / legionarski boji
  6.      legitímnost  -i ž () lastnost, značilnost legitimnega: legitimnost predstavnikov
  7.      lêglo  -a s (é) 1. knjiž., navadno s prilastkom istočasno skoteni mladiči; gnezdo: rejec psov ni bil zadovoljen s prevelikim leglom; uničiti leglo miši; prodati vse leglo prašičkov / kupiti mladiča iz pomladanskega legla // redko gnezdo, ležišče: zaslediti zajčevo leglo; zbežati v svoje leglo 2. redko kotitev: skrbeti za psico v času legla 3. s prilastkom kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in odkoder se širi: močvirja so legla malarije; bolezensko leglo; leglo okužb / slabš.: zanemarjena predmestja so legla zločinov; uničiti leglo anarhije 4. zool. organ nekaterih žuželk za odlaganje jajčec: zelena kobilica odlaga jajčeca z leglom v zemljo
  8.      légo  neskl. pril. (ẹ̑) navadno v zvezi lego kocke igrača v obliki kock, kvadrov za sestavljanje, oblikovanje poljubnega predmeta: igrati se z lego kockami; sam.: pog. igrati se z lego
  9.      leguminóza  -e ž (ọ̑) nav. mn., knjiž. stročnica, metuljnica: gojiti leguminoze
  10.      leitmotiv  -a [lájtmotív] m (-) žarg., lit. namenoma se ponavljajoči motiv v umetniškem delu; vodilni motiv: hrepenenje je leitmotiv v Cankarjevih delih
  11.      lekárnarstvo  -a s () v nekaterih deželah dejavnost lekarnarjev: prizadevanje za podržavljenje lekarnarstva
  12.      lekárništvo  -a s () knjiž. farmacija, zlasti njen tehnološki del: izrazi iz lekarništva
  13.      lekcionár  -ja m (á) rel. knjiga z odlomki iz svetega pisma, ki se berejo pri maši
  14.      lekovít  -a -o prid. () zastar. zdravilen: lekovito mazilo / lekovite rastline
  15.      leksikográf  -a m () 1. kdor se (poklicno) ukvarja z leksikografijo, slovarnik: slovenski leksikograf Cigale 2. sestavljavec leksikona
  16.      leksikografíja  -e ž () pripravljanje, sestavljanje, pisanje slovarjev ali leksikonov: problemi slovenske leksikografije // veda o tem
  17.      leksikográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na leksikografijo: zbirati gradivo za leksikografsko delo / leksikografska tradicija / Leksikografski zavod v Zagrebu
  18.      leksikológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za leksikologijo
  19.      leksikologíja  -e ž () veda o besednem zakladu kakega jezika: leksikografija in leksikologija
  20.      leksikolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na leksikologijo: leksikološka študija / leksikološka sekcija Inštituta za slovenski jezik
  21.      léksikon  -a m (ẹ̄) 1. knjižno delo, ki daje (krajši) pregled vse človeške vednosti: izdati leksikon; iskati pojasnila v leksikonu; leksikon v štirih knjigah; članek v leksikonu; enciklopedije in leksikoni / glasbeni, pedagoški leksikon / konverzacijski leksikon / Slovenski biografski leksikon; Krajevni leksikon Slovenije ∙ ekspr. on je pravi, živ(i) leksikon je zelo razgledan, načitan 2. knjiž., redko slovar, zlasti enojezični
  22.      léksikonski  tudi leksikónski -a -o prid. (ẹ̄; ọ̑) nanašajoč se na leksikon: prebirati leksikonske članke / leksikonski podatki / leksikonski format knjige večji, velik
  23.      léktor  -ja m (ẹ́) 1. predavatelj za praktični pouk zlasti tujih jezikov: lektor francoskega jezika; lektor za angleščino / lektor glasbe, risanja 2. sodelavec založbe, gledališča, radia, ki pregleduje, jezikovno obdeluje, ocenjuje rokopise: razpisati mesto lektorja // sodelavec gledališča, radia, ki skrbi za normativnost izgovarjave pri igralcih, napovedovalcih: lektorjevo delo z igralci 3. nekdaj kdor glasno bere drugim: Trubar je bil pri Bonomu tudi lektor ◊ rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od eksorcista
  24.      lektorát  -a m () pedagoška enota ali službeno mesto lektorja zlasti v okviru fakultete: ustanoviti lektorat; lektorat češkega jezika, za češki jezik na ljubljanski univerzi
  25.      léktorica  -e ž (ẹ́) ženska oblika od lektor: lektorica angleškega jezika / lektorji in lektorice pri založbi

   20.326 20.351 20.376 20.401 20.426 20.451 20.476 20.501 20.526 20.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA