Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (19.701-19.725) 
- krajévnost tudi krájevnost -i ž (ẹ̄; á) 1. krajevna opredeljenost ali vezanost: označevanje krajevnosti 2. knjiž. lastnost, značilnost krajevnega: v romanu je posebno zanimivo podajanje krajevnosti ♪
- krajínarstvo -a s (ȋ) um. slikarstvo, ki upodablja pokrajino: gojiti krajinarstvo; lirično krajinarstvo / profesor za krajinarstvo // publ. opisovanje pokrajine: za tega pisatelja je zelo značilno krajinarstvo ♪
- krájnost -i ž (ȃ) star. skrajnost: odločil se je za krajnost / krajnost trditve / prehaja iz krajnosti v krajnost ♪
- krakovják -a m (á) družabni ples v dvodobnem taktu, po izvoru iz Poljske: plesali so predvsem mazurko in krakovjak // skladba za ta ples: igrati krakovjak ♪
- kraljemòr -ôra m (ȍ ó) knjiž. umor kralja: preprečili so kraljemor ♪
- kraljéstvo -a s (ẹ̑) država, ki ji vlada kralj: kraljestvo je razpadlo; dansko, švedsko kraljestvo / dedno kraljestvo // ekspr., navadno s prilastkom področje, kjer je kdo neomejen gospodar: razkazal mu je svoje kraljestvo; kuhinja je kraljestvo gospodinje / živeti v kraljestvu sanj ∙ ekspr. biti v svojem kraljestvu v domačem okolju; kjer je prijetno, udobno ♦ rel. nebeško kraljestvo nebesa ♪
- krámarstvo -a s (ȃ) 1. slabš. lastnost, značilnost kramarjev: razgalil je njegovo kramarstvo 2. nav. slabš. trgovanje s cenenim, navadno drobnim blagom: kramarstvo je polagoma opustil ♪
- kramoljáti -ám nedov. (á ȃ) zastar. kramljati: v kotu sta polglasno kramoljala ♪
- kránjstvo -a s (ā) 1. v stari Avstriji pripadnost k deželi Kranjski: kranjstvo in štajerstvo 2. star. slovenstvo: rad je poudarjal svoje kranjstvo / simbol kranjstva ♪
- krápovec -vca m (á) nav. mn., zool. sladkovodne ribe z velikimi luskami in brkom podobnimi izrastki pod usti, Cyprinidae ♪
- krasílnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost krasilnega: krasilnost izdelkov umetnega kovaštva / cilj tega slikarstva je disciplinirana krasilnost in jasno podajanje vsebine ♪
- krasílo -a s (í) knjiž. okras, lepotilo: prstan je bil edino njeno krasilo; mazila in krasila ♪
- krasnoarméjec -jca m (ẹ̑) redko rdečearmejec: četa krasnoarmejcev ♪
- krasnoslóvec -vca m (ọ̑) 1. star. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: bil je pravi umetnik in ne krasnoslovec 2. zastar. estet, leposlovec: naš krasnoslovec Stritar ♪
- krasnoslóviti -im nedov. (ọ̄ ọ̑) 1. star. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govoriti: zelo rad je krasnoslovil; krasnosloviti o naravi 2. zastar. deklamirati: to pesem je z veseljem krasnoslovil ♪
- krasnoslóvje -a s (ọ̑) 1. star. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: sovražil je njegovo krasnoslovje / delo je označil kot golo krasnoslovje brez doživljajske podlage 2. zastar. estetika, leposlovje ♪
- krasoslóvje -a s (ọ̑) veda o krasu, kraških pojavih ♪
- krasôta -e ž (ó) knjiž. (izredna) lepota: govoril je o ženski krasoti; tu ne manjka krasote in cvetja / občudovali smo krasote pokrajine ♪
- krasôtec -tca m (ó) knjiž. zelo lep moški; lepotec: mlad krasotec / pravi krasotec si ♪
- krasôten -tna -o prid. (ó) knjiž., ekspr. zelo lep: krasotne mlade dame / krasotne stavbe / srnjak s krasotnim rogovjem ♪
- krasotíca -e ž (í) knjiž. zelo lepa ženska; lepotica: tudi njene hčere so bile krasotice ♪
- krástavost -i ž (á) 1. lastnost, značilnost krastavega: krastavost obraza 2. agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege; škrlup: krastavost kumar, sadja ♪
- kratko... prvi del zloženk nanašajoč se na kratek: kratkoceven, kratkodlak, kratkohlačnik; kratkotrajen ♪
- kratkobeséden -dna -o prid. (ẹ̑) redkobeseden: ves večer je bila bolj kratkobesedna ♪
- kratkocéven -vna -o prid. (ẹ̑) ki ima kratko cev: kratkocevno pipico je natlačil s tobakom / kratkocevna puška ♪
19.576 19.601 19.626 19.651 19.676 19.701 19.726 19.751 19.776 19.801 
