Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (19.651-19.675)



  1.      kozmétika  -e ž (ẹ́) 1. lepšanje in nega kože, zlasti na obrazu, in las z uporabo ustreznih sredstev: s kozmetiko ima dosti opravka; veliko časa porabi s kozmetiko obraza // dejavnost, ki se ukvarja s tem: razvoj kozmetike / lasna kozmetika; dosežki v kozmetiki obraza 2. pog. kozmetična sredstva: uporablja kozmetiko; tovarna kozmetike
  2.      kózmičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na kozmos, vesoljski: breztežno stanje v kozmičnem prostoru / kozmični faktorji, zakoni / kozmični izstrelki; kozmične rakete / kozmični poleti / kozmična lirika; je pesnik kozmične poezije ♦ astr. kozmično leto čas, ki ga porabi Sonce, da napravi en obhod okoli središča našega zvezdnega sestava; fiz. kozmični žarki najmanjši delci snovi, ki prihajajo iz vesolja na zemljo; druga kozmična hitrost hitrost, ki jo mora doseči kako telo, da lahko zapusti težnostno območje zemlje; prva kozmična hitrost hitrost, ki jo mora doseči telo, da lahko kroži okoli zemlje; geol. kozmični prah delci, ki padajo iz medplanetarnega prostora na zemljo; kozmično obdobje razvojna doba zemlje pred nastankom prve trdne skorje; jur. kozmično pravo pravo o mednarodnih in meddržavnih odnosih v zvezi z dejavnostjo v vesolju // v zvezi kozmična ladja vozilo, namenjeno za vesoljske polete: izstreliti kozmično ladjo; posadka kozmične ladje 2. publ., ekspr. zelo velik, ogromen: človekova oblast nad naravo je dosegla že kozmični obseg; kozmične razdalje, razsežnosti
  3.      kozmodróm  -a m (ọ̑) teh. prostor za vzletavanje vesoljskih ladij, zlasti v ruskem okolju; vzletišče, izstrelišče: s kozmodroma izstreliti vesoljsko ladjo
  4.      kozmogóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kozmogonijo: osnova te pesnitve je kozmogonični mit; kozmogonične ljudske pripovedke / Kantova kozmogonična teorija
  5.      kozmogoníja  -e ž () veda o razvoju vesolja: ukvarjati se s kozmogonijo / mitične kozmogonije preprostih ljudstev
  6.      kozmografíja  -e ž () opisovanje zvezd, zemlje: kozmografija in kozmologija / Dantejeva kozmografija v Božanski komediji
  7.      kozmologíja  -e ž () veda o vesolju: ukvarjati se s kozmologijo; strokovnjak za kozmologijo / Einsteinova kozmologija
  8.      kozmolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kozmologijo: ravnovesje v vesolju in drugi kozmološki problemi / kozmološki nauk o nastanku zemlje iz vode; kozmološke teorije
  9.      kozmonávt  -a m () kdor je usposobljen za vesoljske polete, vesoljec: polet kozmonavta; izstrelili so vesoljsko ladjo s tremi kozmonavti
  10.      kozmonávtika  -e ž (á) veda o poletih v vesolje: razvoj kozmonavtike
  11.      kozmonávtka  -e ž () ženska oblika od kozmonavt: bila je prva kozmonavtka
  12.      kozmonávtski  -a -o prid. () nanašajoč se na kozmonavte ali kozmonavtiko: kozmonavtska čelada / kozmonavtska znanost
  13.      kozmopolít  -a m () 1. nav. slabš. pristaš kozmopolitizma: odtujil se je domovini in svojemu narodu ter postal nekakšen kozmopolit 2. kdor je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen, svetovljan: je intelektualec in kozmopolit ◊ biol. rastlina ali žival, ki živi na kateremkoli področju zemlje
  14.      kozmopolitízem  -zma m () 1. nazor, po katerem človek ne pripada posameznemu narodu, državi, ampak svetu kot celoti: pesnikov prehod od kozmopolitizma k patriotizmu / kozmopolitizem stoikov / slabš. zaiti v hud buržoazni kozmopolitizem 2. široka, svetovna razgledanost in velika uglajenost, svetovljanstvo: presenetil jih je s svojim kozmopolitizmom
  15.      kozmopolítski  -a -o prid. () nanašajoč se na kozmopolite ali kozmopolitizem: buržoazni nacionalizem in kozmopolitske tendence / kozmopolitski in domovinski principi v njegovi pesnitvi // nav. ekspr. mednaroden, svetoven: to je veliko, kozmopolitsko mesto / kozmopolitski značaj prestolnice kozmopolítsko prisl.: kozmopolitsko usmerjen človek
  16.      kozmopolítstvo  -a s () nav. slabš. kozmopolitska miselnost: v meščanskih slojih je vladalo kozmopolitstvo in nemškutarstvo
  17.      kózmos  -a m (ọ̑) 1. astr. prostor, v katerem so nebesna telesa; vesolje: širjenje kozmosa 2. po nazoru starih Grkov (neizmeren) prostor kot urejena celota: od kaosa do kozmosa; pren., knjiž. pesnikov svetlobni kozmos 3. knjiž., ekspr. človekov duhovni svet: odprti prostor je zamenjal z urejenim, v sebi umirjenim kozmosom / z oslabljenim pomenom kozmos človekove notranjosti
  18.      kozodòj  -ôja m ( ó) nar. nočna ptica selivka rjavo rdeče barve; legen, ležetrudnik
  19.      kozòl  -óla [o] m ( ọ́) nar. majhna posoda iz lubja: nabral je poln kozol jagod
  20.      kozólčar  -ja [č] m (ọ̑) žarg., um., nav. slabš. umetnik, ki upodablja kozolce, zlasti impresionist: kozolčarji in špinačarji
  21.      kozólček  -čka [č] m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od kozolec: imajo dva kozolčka / izrezljal je kozolček / delati stoje in kozolčke
  22.      kozólec  -lca [c] m (ọ̑) 1. lesena, od strani odprta stavba za sušenje žita, krme: jemati snope iz kozolca; sušiti v kozolcu; prenočil je pod kozolcem / dvojni ali vezani kozolec dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem; kozolec dvojnik ♦ agr. stegnjeni kozolec ki ima okna v eni vrsti; žični kozolec kozolcu podobna naprava za sušenje krme; kozolec na rep dvojni kozolec s podaljškom 2. obrat telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi: opisal mu je kozolec / delati kozolce; lovili so se in preobračali kozolce ∙ ekspr. preobračati politične kozolce spreminjati politične nazore
  23.      kozolnják  -a m (á) nav. mn., zool. na podlago prirasle morske živali s trdnim ovojem iz snovi, podobne rastlinski celulozi, Ascidiacea: bradavičasti kozolnjak
  24.      kozonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima kozje noge: nimfe in kozonogi satiri
  25.      kozopŕsk  -a m () zastar. oktober: bilo je petega kozoprska

   19.526 19.551 19.576 19.601 19.626 19.651 19.676 19.701 19.726 19.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA