Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (19.376-19.400) 
- kosteníca -e ž (í) 1. agr. sad, katerega meso se nerado loči od koščice: kostenice in kalanke 2. zastar. kostni revmatizem: muči jo kostenica ♪
- kosteníčevje -a s (í) bot. grm s suličastimi listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami; kalina ♪
- kosteníka -e ž (í) bot. grm s suličastimi listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami; kalina: kostenika, dren in češmin ♪
- kostenják -a m (á) zastar. okostnjak: tam so ležali ostanki človeškega kostenjaka ♪
- kostím -a m (ȋ) vrhnje žensko oblačilo iz navadno podložene jope in krila iz istega blaga: nosi kostim; siv, žametast kostim / hlačni kostim ki ima namesto krila dolge hlače; jesenski, zimski kostim; klasični, športni kostim ♪
- kostímček -čka m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od kostim: ima nov kostimček; kroj kostimčka ♪
- kostíšče -a s (í) redko 1. prostor ali stavba za shranjevanje kosti iz prekopanih grobov; kostnica: kostišče vrh griča 2. ekspr. zelo suh, koščen človek: kaj bi s tistim starim kostiščem ♪
- kostljív -a -o prid. (ȋ í) redko poln kosti: kostljivo meso / spada med kostljive ribe ♪
- kostnàt -áta -o prid. (ȁ ā) redko koščen: kostnat človek / dvignil je svoj kostnati obraz ♪
- kóstnica -e ž (ọ̑) 1. prostor ali stavba za shranjevanje kosti iz prekopanih grobov: iz grobov so prenesli kosti v kostnico; mavzoleji in kostnice 2. nav. mn., zool. ribe, ki imajo ogrodje iz kosti, Teleostei ♪
- kostnína -e ž (ȋ) anat. snov med kostnimi celicami: kostne celice izločajo kostnino / kompaktna, luknjičava kostnina; zobna kostnina kostno tkivo, ki prekriva zobne korenine; zobni cement ♪
- kostnják -a m (á) zastar. okostnjak: izkopali so celo vrsto kostnjakov / človeški kostnjak ♪
- kostolòm -ôma m (ȍ ó) zastar. zlom, prelom kosti: napravljale so obveze za kostolome rok ♪
- kostolómnica -e ž (ọ̑) vet. bolezen odrasle živine, za katero je značilno mehčanje kosti: krava je zbolela za kostolomnico ♪
- kostréba -e ž (ẹ̄) bot. visoka trava s svetlo zelenimi klaski v latu, Echinochloa crus-galli: strnišče, poraslo s kostrebo ♪
- kostúm -a m (ȗ) 1. oblačilo, v katerem se igra v gledališču, filmu: kupiti nove kostume / filmski, gledališki kostum; temno rdeč kostum paža // oblačilo, ki se obleče ob (maškaradni) zabavi: bili so v maskah in kostumih / kostum za maškarado 2. s prilastkom oblačilo, značilno za določeno dobo, deželo: antični, baročni kostum; škotski kostum 3. redko kostim: pod plaščem je imela karirast kostum ● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; star. bila je v kopalnem kostumu kopalni obleki ♪
- kostúmen -mna -o prid. (ȗ) zastar. kostumski: kostumna oprema / kostumni ples ♪
- kostumêr -ja m (ȇ) kostumograf: je scenograf in kostumer / filmski kostumer // nekdaj izdelovalec (gledaliških) kostumov: izučil se je za kostumerja ♪
- kostumêrka -e ž (ȇ) kostumografka: kostumerka in scenografka ♪
- kostumêrski -a -o prid. (ȇ) kostumografski: kostumerska oprema ♪
- kostumíranje -a s (ȋ) glagolnik od kostumirati: kostumiranje plesalca; kostumiranje in maskiranje ♪
- kostumírati -am nedov. in dov. (ȋ) ukvarjati se z delanjem osnutkov za kostume, kostumsko opremo: inscenirati in kostumirati / kostumirati predstavo kostumírati se oblačiti se v kostum: igralca sta se kostumirala kostumíran -a -o: kostumirani in maskirani igralci ♪
- kostumográf -a m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja s kostumografijo: je kostumograf v gledališču; scenograf in kostumograf ♪
- kostumografíja -e ž (ȋ) 1. dejavnost, ki se ukvarja z delanjem osnutkov za kostume, kostumsko opremo: posvetiti se kostumografiji / oddelek za scenografijo in kostumografijo 2. knjiž., redko kostumi, kostumska oprema: razstava kostumografije ♪
- kostumográfinja -e ž (ȃ) kostumografka: je kostumografinja pri gledališču ♪
19.251 19.276 19.301 19.326 19.351 19.376 19.401 19.426 19.451 19.476 
