Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (19.201-19.225)



  1.      korístnica  -e ž () ženska oblika od koristnik: države koristnice Marshallove pomoči
  2.      korístnik  -a m () neustalj. uporabnik: koristnike cest so o tem pravočasno obvestili; koristniki družbenega premoženja; je koristnik stanovanja, stavbe / koristnikom bodo izplačali določeno vsoto // potrošnik, porabnik: blago so razdelili med koristnike; potrebe koristnikov se večajo
  3.      korístnost  -i ž () 1. lastnost, značilnost koristnega: koristnost diskusije; vsestranska koristnost nekaterih živali 2. publ. korist: to dela le zaradi osebne koristnosti; vsebino presojati po njeni praktični koristnosti
  4.      korístnosten  -tna -o prid. () knjiž. nanašajoč se na koristnost: gleda z njegovega koristnostnega stališča / koristnostna literatura
  5.      koristoljúben  -bna -o prid. (ú ū) nanašajoč se na koristoljubje: koristoljubna žena / koristoljubno delo
  6.      koristoljúbje  -a s () težnja po koristi: častihlepje in koristoljubje / to je naredil iz čistega koristoljubja
  7.      koristolóvec  -vca m (ọ̑) slabš. kdor teži po koristi: bil je velik koristolovec; koristolovci in karieristi
  8.      koristolóvje  -a s (ọ̑) redko koristoljubje, koristolovstvo: zadostiti svojemu koristolovju / to je delal iz koristolovja
  9.      koristolóvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na koristolovce ali koristolovstvo: imeti koristolovske namene / koristolovski ljudje
  10.      koristolóvstvo  -a s (ọ̑) slabš. težnja po koristi: sodeloval je samo iz koristolovstva
  11.      koristonôsen  -sna -o prid. (ó ō) zastar. dobičkonosen, koristen: koristonosna živina; ta posestva so bila manj koristonosna
  12.      koríščenje  -a s () glagolnik od koristiti: koriščenje zemljišč / racionalno koriščenje objektov, stanovanj
  13.      korítar  -ja m () slabš. kdor je v donosni službi, na uglednem položaju ali si zelo prizadeva priti do tega zaradi lastnih koristi: koristolovci in koritarji
  14.      korítarstvo  -a s () slabš. lastnost, značilnost koritarjev: očitali so mu koritarstvo; dobičkarstvo in koritarstvo
  15.      korítast  -a -o prid. (í) podoben koritu: koritasto ležišče / koritasta oblika ♦ geogr. koritasta dolina dolina z zelo strmimi pobočji in širokim ravnim dnom; metal. koritasta peč
  16.      korítce  -a s () manjšalnica od korito: prašičem napolniti koritca / koritce za dežnike
  17.      koríti  -ím nedov. ( í) zastar. opominjati, oštevati: za vsako besedico ga kori
  18.      korítnica  -e ž () grad. navadno betonski element koritaste, trikotne oblike za odtok vode ob robu cestišča: vgraditi koritnice ob cesti
  19.      koríto  -a s (í) 1. podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine: v koritu je še dosti krme; leseno korito / svinjsko korito // večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: zajeti vodo iz korita / šla je h koritu po vodo; pere pri koritu 2. kar je po obliki podobno koritu: po koritu je spuščal opeko s strehe / cvetlična korita; mlinsko korito; pomivalno, umivalno korito / žarg., navt. korito čolna, ladje trup 3. podolgovata naravna ali umetna vdolbina na zemeljski površini, po kateri teče voda; struga: v koritu pod hišo teče potok; izsušeno, razrito korito; korito hudournika / rečno, vodno korito ● slabš. še korita si ne pospravi sam postelje, ležišča; slabš. hitro je prišel do korita do donosne službe, uglednega položaja; slabš. se vidi, da je pri koritu da ima donosno službo, ugleden položajalp. korito globoka vdolbina v skalovju, nastala zaradi delovanja tekoče vode, plazov; čeb. korito (čebelji) panj, izdolben iz kosa debla; fot. korito naprava, v kateri se kemično obdeluje fotografski material; gled. svetlobno korito pločevinasta naprava z žarnicami različnih barv za osvetljevanje scene
  20.      korjêra  -e ž () nar. primorsko avtobus: peljati se s korjero
  21.      kórm  -a m (ọ̄) zool. iz matičnega osebka nastali osebki, ki so med seboj organsko povezani
  22.      kormóniš  -a m (ọ̑) pri dravskih in savinjskih splavarjih krmar (na splavu): najprej je bil splavar, nato kormoniš
  23.      kormorán  -a m () nav. mn., zool. v skupinah živeče vodne ptice temne barve, ki se hranijo z ribami, Phalacrocoracidae: veliki kormoran
  24.      kórner  -ja m (ọ́) šport., pri nogometu prostor v kotu igrišča, s katerega igralec strelja pred gol; kot: postavil se je v korner // kazenski strel s tega prostora: dosoditi korner 2. v kapitalistični ekonomiki nakup vsega blaga ali velikega dela blaga določene vrste z namenom, da se mu dvigne cena
  25.      kornét  -a m (ẹ̑) 1. trobenti podobno glasbilo: igrati na kornet / altovski kornet 2. obrnjenemu stožcu podobna posodica, navadno iz nekvašenega testa ali tršega papirja: sladoled v kornetih / pog. prosim kornet kornet z vsebino 3. nekdaj najnižji oficir eskadrona: bil je kornet znanega polka 4. rel., nekdaj belo, v ostrih robovih nazaj štrleče pokrivalo nekaterih redovnic, zlasti usmiljenk: na glavi je imela kornet

   19.076 19.101 19.126 19.151 19.176 19.201 19.226 19.251 19.276 19.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA