Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (19.201-19.225) ![](arw_left.gif)
- korístnica -e ž (ȋ) ženska oblika od koristnik: države koristnice Marshallove pomoči ♪
- korístnik -a m (ȋ) neustalj. uporabnik: koristnike cest so o tem pravočasno obvestili; koristniki družbenega premoženja; je koristnik stanovanja, stavbe / koristnikom bodo izplačali določeno vsoto // potrošnik, porabnik: blago so razdelili med koristnike; potrebe koristnikov se večajo ♪
- korístnost -i ž (ȋ) 1. lastnost, značilnost koristnega: koristnost diskusije; vsestranska koristnost nekaterih živali 2. publ. korist: to dela le zaradi osebne koristnosti; vsebino presojati po njeni praktični koristnosti ♪
- korístnosten -tna -o prid. (ȋ) knjiž. nanašajoč se na koristnost: gleda z njegovega koristnostnega stališča / koristnostna literatura ♪
- koristoljúben -bna -o prid. (ú ū) nanašajoč se na koristoljubje: koristoljubna žena / koristoljubno delo ♪
- koristoljúbje -a s (ȗ) težnja po koristi: častihlepje in koristoljubje / to je naredil iz čistega koristoljubja ♪
- koristolóvec -vca m (ọ̑) slabš. kdor teži po koristi: bil je velik koristolovec; koristolovci in karieristi ♪
- koristolóvje -a s (ọ̑) redko koristoljubje, koristolovstvo: zadostiti svojemu koristolovju / to je delal iz koristolovja ♪
- koristolóvski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na koristolovce ali koristolovstvo: imeti koristolovske namene / koristolovski ljudje ♪
- koristolóvstvo -a s (ọ̑) slabš. težnja po koristi: sodeloval je samo iz koristolovstva ♪
- koristonôsen -sna -o prid. (ó ō) zastar. dobičkonosen, koristen: koristonosna živina; ta posestva so bila manj koristonosna ♪
- koríščenje -a s (ȋ) glagolnik od koristiti: koriščenje zemljišč / racionalno koriščenje objektov, stanovanj ♪
- korítar -ja m (ȋ) slabš. kdor je v donosni službi, na uglednem položaju ali si zelo prizadeva priti do tega zaradi lastnih koristi: koristolovci in koritarji ♪
- korítarstvo -a s (ȋ) slabš. lastnost, značilnost koritarjev: očitali so mu koritarstvo; dobičkarstvo in koritarstvo ♪
- korítast -a -o prid. (í) podoben koritu: koritasto ležišče / koritasta oblika ♦ geogr. koritasta dolina dolina z zelo strmimi pobočji in širokim ravnim dnom; metal. koritasta peč ♪
- korítce -a s (ȋ) manjšalnica od korito: prašičem napolniti koritca / koritce za dežnike ♪
- koríti -ím nedov. (ȋ í) zastar. opominjati, oštevati: za vsako besedico ga kori ♪
- korítnica -e ž (ȋ) grad. navadno betonski element koritaste, trikotne oblike za odtok vode ob robu cestišča: vgraditi koritnice ob cesti ♪
- koríto -a s (í) 1. podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine: v koritu je še dosti krme; leseno korito / svinjsko korito // večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: zajeti vodo iz korita / šla je h koritu po vodo; pere pri koritu 2. kar je po obliki podobno koritu: po koritu je spuščal opeko s strehe / cvetlična korita; mlinsko korito; pomivalno, umivalno korito / žarg., navt. korito čolna, ladje trup 3. podolgovata naravna ali umetna vdolbina na zemeljski površini, po kateri teče voda; struga: v koritu pod hišo teče potok; izsušeno, razrito korito; korito hudournika / rečno, vodno korito ● slabš. še korita si ne pospravi sam postelje, ležišča; slabš. hitro je prišel do korita do donosne službe, uglednega položaja; slabš. se vidi, da je pri koritu da ima donosno službo, ugleden položaj ◊ alp. korito globoka vdolbina v skalovju,
nastala zaradi delovanja tekoče vode, plazov; čeb. korito (čebelji) panj, izdolben iz kosa debla; fot. korito naprava, v kateri se kemično obdeluje fotografski material; gled. svetlobno korito pločevinasta naprava z žarnicami različnih barv za osvetljevanje scene ♪
- korjêra -e ž (ȇ) nar. primorsko avtobus: peljati se s korjero ♪
- kórm -a m (ọ̄) zool. iz matičnega osebka nastali osebki, ki so med seboj organsko povezani ♪
- kormóniš -a m (ọ̑) pri dravskih in savinjskih splavarjih krmar (na splavu): najprej je bil splavar, nato kormoniš ♪
- kormorán -a m (ȃ) nav. mn., zool. v skupinah živeče vodne ptice temne barve, ki se hranijo z ribami, Phalacrocoracidae: veliki kormoran ♪
- kórner -ja m (ọ́) šport., pri nogometu prostor v kotu igrišča, s katerega igralec strelja pred gol; kot: postavil se je v korner // kazenski strel s tega prostora: dosoditi korner 2. v kapitalistični ekonomiki nakup vsega blaga ali velikega dela blaga določene vrste z namenom, da se mu dvigne cena ♪
- kornét -a m (ẹ̑) 1. trobenti podobno glasbilo: igrati na kornet / altovski kornet 2. obrnjenemu stožcu podobna posodica, navadno iz nekvašenega testa ali tršega papirja: sladoled v kornetih / pog. prosim kornet kornet z vsebino 3. nekdaj najnižji oficir eskadrona: bil je kornet znanega polka 4. rel., nekdaj belo, v ostrih robovih nazaj štrleče pokrivalo nekaterih redovnic, zlasti usmiljenk: na glavi je imela kornet ♪
19.076 19.101 19.126 19.151 19.176 19.201 19.226 19.251 19.276 19.301