Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (19.051-19.075)


  1.      koprívovec  -vca m (í) bot. grm ali drevo s podolgovatimi listi in koščičastimi plodovi, Celtis australis: nasadi koprivovca ♪
  2.      koprnênje  -a s (é) glagolnik od koprneti: obšlo ga je močno koprnenje / koprnenje človeškega srca ♪
  3.      koprnéti  -ím nedov., tudi koprnì (ẹ́ í) 1. nav. ekspr. čutiti, imeti zelo močno željo po čem: koprneli so po miru, svobodi; koprni za njim; močno, zelo koprneti; z vso dušo je koprnel, da bi jo videl; pren. nemirno srce je koprnelo po sreči 2. star. zelo se bati, dreveneti (od strahu): kar koprnel je pred očetom / ob mučenju ljudi so gledalci koprneli od groze // zastar. hirati, slabeti: koprnel je od lakote koprnèč -éča -e: koprneč po miru; po svobodi koprneči ljudje; prisl.: koprneče zreti v daljavo ♪
  4.      kòproducènt  -ênta in -énta m (ȍ-ȅ ȍ-é, ȍ-ẹ́) kdor sodeluje pri proizvodnji česa, zlasti filmov: od članov ekipe so le trije sodelovali kot koproducenti ♪
  5.      kòprodúkcija  -e ž (ȍ-ú) sodelovanje pri proizvodnji česa, zlasti filmov: koprodukcija je uspela; filmska koprodukcija; koprodukcija med domačimi in tujimi filmskimi podjetji / stopili so v koprodukcijo z beograjsko založbo // žarg. koprodukcijski film: posnel je že pet nemških koprodukcij ♪
  6.      kòprodukcíjski  tudi kòprodúkcijski -a -o prid. (ȍ-ȋ; ȍ-ú) nanašajoč se na koprodukcijo: koprodukcijska pogodba / koprodukcijski filmi ♪
  7.      kóprov  in kôprov -a -o prid. (ọ́; ó) nanašajoč se na koper: koprov cvet / koprova omaka ♪
  8.      kóptski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Kopte: koptska pisava / koptski cerkveni obredi ♪
  9.      kopúča  -e ž (ú) knjiž. kepa, gruča: kopuča lešnikov ♦ min. skupina kristalov, nastala na ravni podlagi ♪
  10.      kopúčast  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na kopučo: kopučasti lešniki / kopučast kremen ♪
  11.      kópula  -e ž (ọ̑) lingv. pomensko nepopolni glagol, navadno biti, kot del povedka; vez: poiskati kopule v stavku // veznik: kopule: in, pa, ter ◊ filoz. beseda, ki potrjuje ali zanikuje odnos med osebkom in povedkom ♪
  12.      kopulácija  -e ž (á) 1. agr. cepljenje, pri katerem se spojita poševno prirezana podlaga in cepič; spajanje, cepljenje v sklad: kopulacija in okulacija / angleška kopulacija pri kateri imata podlaga in cepič jezičasto zarezo 2. biol. spolno razmnoževanje organizmov z združitvijo moške in ženske spolne celice: kopulacija in konjugacija 3. knjiž., redko spolno občevanje ♪
  13.      kopulacíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od kopulacija: kopulacijski postopek ♪
  14.      kopulatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kopulo: kopulativni glagoli; kopulativni vezniki; kopulativno priredje vezalno priredje ♪
  15.      kopulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) biol. opravljati kopulacijo: kopulirajo le fiziološko različne gamete ♪
  16.      kopúlja  -e ž (ú) nar. kopača, motika: kopati s kopuljo ♪
  17.      kopúljica  -e ž (ú) manjšalnica od kopulja: kopati s kopuljico ♪
  18.      kopún  -a m (ȗ) skopljen petelin: jedli so pečenega kopuna; pitani kopuni ♪
  19.      kopúniti  -im nedov. (ú ȗ) navadno v zvezi s petelin skápljati: kopuniti petelina ♪
  20.      kór  -a m (ọ̑) 1. dvignjeni del cerkve, namenjen za orgle in pevce: pevci so že na koru; moški so stali pod korom; s kora so donele orgle / cerkveni, pevski kor / pog. poje na koru je cerkvena pevka 2. arhit. del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino; prezbiterij: v koru so bili zbrani duhovniki 3. zastar. skupina, zbor: sestaviti kor / ptičji kor / bibl. kori angelov 4. voj., nekdaj vojaška enota nestalne sestave, moči: vkorakal je francoski kor; prostovoljni kor ♪
  21.      koracáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. hoditi z nerodnimi, počasnimi koraki: otrok koraca po sobi; koraca široko kakor raca / starec je koracal proti svoji bajti počasi, okorno šel ♪
  22.      koracljáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. hoditi s kratkimi koraki: ob materi je koracljal otrok / koraclja okrog hiše koraca ♪
  23.      koráča  -e ž (á) nar. 1. mesto med nogami; korak: voda mu je segala do korače 2. debelna rogovila: sedi v korači in obira češnje ♪
  24.      koračáj  -a m (ȃ) ekspr., v prislovni rabi izraža prostorsko oddaljenost; korak: do doma sta imela še dobrih dvajset koračajev ♪
  25.      koráčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na korak ali korakanje: koračni ritem / koračne vaje s petjem ♦ šport. koračna stoja stoja, pri kateri je teža telesa enakomerno porazdeljena na obe razmaknjeni nogi ♪

   18.926 18.951 18.976 19.001 19.026 19.051 19.076 19.101 19.126 19.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA