Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (18.976-19.000)



  1.      kopáti se  -ám se nedov.) knjiž. kopičiti se, grmaditi se: izza gor so se kopali oblaki
  2.      kópčica  -e ž (ọ̑) bot. rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Caucalis
  3.      kôpec  in kópec -pca m (ó; ọ̑) knjiž. grič, hrib: po kopcih je ležal še sneg
  4.      kopéjka  -e ž (ẹ̑) stotina ruskega rublja: za prevoz je plačal deset kopejk ∙ ekspr. v žepu nima niti kopejke prav nič denarja
  5.      kopél  tudi kópel -éli [druga oblika e] ž (ẹ̑; ọ́ ẹ̑) 1. dajanje (dela) telesa v določeno tekočino, sipko snov zaradi zdravljenja, krepitve: po kopeli se dobro počuti; ozebline je pregnal z izmeničnimi kopelmi v mrzli in vroči vodi; kopeli v morju / zdravnik mu je predpisal kopeli / mrzla, topla kopel; sedeča kopel v sedežni kopalni kadi; zdravljenje z morskimi, peščenimi kopelmi // s prilastkom izpostavljanje (dela) telesa delovanju zraka, sonca, pare zaradi zdravljenja, krepitve: pripraviti parno kopel; sončna, zračna kopel ∙ vznes. prišel je iz krvave kopeli hudega, težkega boja 2. zastar. toplice, zdravilišče: ženo in otroka je poslal v kopel; zelo obiskana kopel / palače s kopelmi kopališčiagr. peščena, prašna kopel v pesku, prahu, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; fot. kopel kemična raztopina za razvijanje filma; fiksirna kopel v kateri se kemično odstrani za svetlobo občutljiva snov z neosvetljenih delov filma; razvijalna kopel v kateri se s pomočjo kemikalij razvijajo osvetljeni deli filma; kem. kopel navadno tekočina, v kateri se s potapljanjem kemično in fizikalno obdelujejo trdne snovi, ali tak postopek; med. blatna kopel; teh. elektrolitna kopel ki vsebuje elektrolit
  6.      kopélen  -lna -o prid. (ẹ̑) zastar. kopalen: kopelna kad
  7.      kôpen  -pna -o tudiprid. (ó) 1. na katerem je sneg skopnel: kopni travniki; izpod snega se je ponekod že videla kopna zemlja; cesta je kopna 2. nanašajoč se na kopno 1: kopni promet / sklenjena površina kopnega sveta; govorili so o petnajstih odstotkih kopne zemlje ♦ meteor. kopni veter veter, ki piha s kopnega na morje kopnó in kôpno prisl., v povedni rabi: ko je bilo kopno, so začeli z delom; prim. kopno
  8.      kôpenski  in kópenski -a -o [pǝn] prid. (; ọ̑) nanašajoč se na kopno: kopenske rastline, živali; ladja za prevoz kopenskih vozil ♦ ptt kopenska pošta; voj. kopenska vojska del armade, določen za vojaške dejavnosti na kopnem
  9.      kóper  in kôper -pra m (ọ́; ó) vrtn. enoletna vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z nitasto deljenimi listi in rumenimi cveti v kobulih, Anethum graveolens: sesekljati koper; začiniti kumarice, omako s koprom
  10.      kopéta  -e ž (ẹ̑) nav. mn., nar. dolenjsko, slabš. noga: spotaknil se je ob njegovih dolgih kopetah
  11.      kopéti  -ím nedov. (ẹ́ í) nar. zaradi kvarjenja dobivati, imeti vonj in okus po plesnivem: moka že kopi; krma je začela kopeti
  12.      kopíca 1 -e ž (í) 1. v obliki polkrogle naloženo seno, slama: senena kopica; kopica otave, sena; vrsta kopic / pokrita kopica / spravljati seno v kopice / sušiti v kopicah; kopice žita kope 2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: ima kopico opravkov / kopica otrok se lovi po cesti / zastar. videl je mrtve ljudi, ležeče na kopici kupuastr. zvezdna kopica skupina več zvezd
  13.      kopíca 2 -e ž (í) nav. mn., etn. kratka, čez gleženj segajoča nogavica iz domače volne s prišitim podplatom: obuti kopice
  14.      kopíčast  -a -o prid. (í) po obliki podoben kopici, kupu: stal je pod kopičasto streho / redko kopičasti oblaki kopasti
  15.      kopíčenje  -a s () glagolnik od kopičiti: prišlo je do kopičenja blaga v trgovini / brezsmiselno kopičenje besed / kopičenje kapitala
  16.      kopíčiti  -im nedov.) spravljati na kup: hudourniki kopičijo skale v dolini; na nebu se kopičijo oblaki / kopičiti blago v skladiščih // nabirati v veliko količino: kopičiti denar, kapital / alge kopičijo jod v svojih celicah
  17.      kopíčkati se  -am se nedov. () ekspr. prekopicevati se, prevračati se: kopičkal se je po postelji
  18.      kópija  -e ž (ọ́) 1. izdelek, ki nastane pri kopiranju: narediti dve kopiji načrta; predložil je kopijo spričevala / dvajset kopij filma / arhivska kopija najboljša kopija posameznega filma, stalno shranjena v arhivu 2. besedilo, napisano ali natipkano hkrati z originalom z uporabo papirja za kopiranje: kopija ni bila čista / delati kopije / tipkal je v petih kopijah izvodih / papir za kopije papir, na katerega se kopira 3. z rodilnikom kar je narejeno čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega, originalnega: kopija slike se mu je posrečila; dobre, slabe kopije fresk / vozilo je kopija fiata ● ekspr. hči je prava kopija svojega očeta zelo mu je podobnafilm. delovna kopija filma prva, še neozvočena kopija; fot. kontaktna kopija neposredni odtis negativa; geod. kopija katastrskega načrta preris mejnih črt kake parcele ali skupine parcel s pripadajočimi številkami iz katastrskega načrta; teh. galvanoplastična kopija
  19.      kopíka  -e ž (í) redko čolnarski kavelj: železna kopika
  20.      kòpilót  -a m (-ọ̑) aer. pomožni pilot: helikopter z izurjeno posadko: pilotom, kopilotom in dvema reševalcema // avtopilot: kopilot deluje brezhibno
  21.      kopína  -e ž (í) nar. robida, robidnica: kopine že zorijo / svet je zarasel s kopinami
  22.      kopínjak  -a m () nar. robida, robidnica: čez nizko grmičje se vzpenja bodičasti kopinjak // robidovje: malinjaki in kopinjaki
  23.      kopínje  -a s () nar. robidovje: ob stezi se je razraščalo kopinje // robide, robidnice: najedla se je kopinja
  24.      kopínščica  -e ž () nar. robida, robidnica: čaj iz kopinščic
  25.      kopíranje  -a s () glagolnik od kopirati: kopiranje in razmnoževanje / kopiranje filmov / kopiranje srednjeveških fresk / papir za kopiranje papir, s katerim se kopiraobrt. prenašanje vzorca na prozoren papir ali neposredno na tanko tkanino

   18.851 18.876 18.901 18.926 18.951 18.976 19.001 19.026 19.051 19.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA