Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (18.776-18.800)


  1.      kónto  -a m (ọ̑) 1. fin., navadno s prilastkom sistematičen pregled spreminjanja premoženjskega stanja, knjigovodski račun: konto dobaviteljev, kupcev; konto stroškov / odpreti konto narediti prvo vknjižbo; analitični konto ki obravnava posamezen del sintetičnega konta; bančni konto bančni račun; sintetični konto ki prikazuje posamezne skupine sredstev ali vire sredstev // žarg. knjigovodska kartica, na kateri je posamezen konto: mora še urediti konte 2. pog., s prilastkom račun, strošek: ostanek kupnine gre na njegov konto / smejali so se na moj konto ♪
  2.      kontoár  -ja m (ȃ) zastar. poslovna, trgovska pisarna: delal je v istem kontoarju kot jaz ♪
  3.      kóntokorènt  -ênta in -énta m (ọ̑-ȅ ọ̑-é, ọ̑-ẹ́) fin. tekoči račun: odpreti kontokorent / brezobrestni, obrestni kontokorent ♪
  4.      kóntokorênten  in kóntokorénten -tna -o prid. (ọ̑-ē; ọ̑-ẹ̄) nanašajoč se na kontokorent: kontokorentni izpisek / kontokorentne obresti ♪
  5.      kontór  -ja m (ọ̑) zastar. poslovna, trgovska pisarna: zraven trgovine je bil kontor ♪
  6.      kontoríst  -a m (ȋ) zastar. nižji uslužbenec v kontorju: trgovski pomočniki in kontoristi ♪
  7.      kontorístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od kontorist: on je uradnik, ona pa kontoristka ♪
  8.      kóntra  -e ž (ọ̑) igr. izjava, napoved igralca pri kvartanju, da bo njegov nasprotnik izgubil igro: dati, napovedati kontro ♪
  9.      kóntra  prisl. (ọ̑) pog. proti: glasovati kontra; mi smo za, on je kontra / pri označevanju (športnega) tekmovanja Jesenice kontra [:] Olimpija; neskl. pril.: govorniki pro in kontra ♪
  10.      kóntra  medm. (ọ̑) igr. izraža pri kvartanju napoved igre s podvojeno vrednostjo: ogledal si je karte in dejal: kontra; sam., pog.: dajal mu je kontra nasprotoval, ugovarjal mu je ♪
  11.      kontra...  ali kóntra... predpona v sestavljenkah (ọ̑) za izražanje a) nasprotovanja, odpora: kontragovornik, kontraobveščevalen, kontrarevolucionaren b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: kontracepcija; kontraindikacija c) nasprotja, nasprotovanja: kontradiktoren ♪
  12.      kóntraadmirál  -a m (ọ̑-ȃ) voj. čin v mornarici, za stopnjo nižji od viceadmirala, ali nosilec tega čina: povelja kontraadmirala ♪
  13.      kóntraált  -a m (ọ̑-ȃ) muz. najnižji ženski glas: peti kontraalt ♪
  14.      kóntraaltístka  -e ž (ọ̑-ȋ) muz. ženska, ki poje kontraalt: nastopila je kontraaltistka ♪
  15.      kontrabánda  -e ž (ȃ) star. tihotapljenje, tihotapstvo: ukvarjal se je s kontrabando; pren., knjiž. gre za ceneno literarno kontrabando ♪
  16.      kontrabánt  in kontrabànt -ánta m (ā á; ȁ á) star. tihotapljenje, tihotapstvo: s kontrabantom je precej zaslužil ♪
  17.      kontrabánt  in kontrabànt prisl. (ā; ȁ) star. s tihotapljenjem, tihotapsko: kontrabant nositi tobak (čez mejo) ♪
  18.      kontrabántar  -ja m (ā) star. tihotapec: bil je v zvezi s kontrabantarji; kontrabantar in razbojnik ♪
  19.      kontrabántarski  -a -o prid. (ā) star. tihotapski: prenašali so kontrabantarsko blago ♪
  20.      kontrabántiti  -im nedov. (á ȃ) star. tihotapiti: odločil se je, da bo kontrabantil / kontrabantiti cigarete, žganje ♪
  21.      kóntrabás  -a m (ọ̑-ȃ) muz. godalni instrument z najnižjim tonskim obsegom: igrati kontrabas ♪
  22.      kóntrabasíst  -a m (ọ̑-ȋ) muz. kdor igra kontrabas: orkester potrebuje kontrabasista ♪
  23.      kontracépcija  -e ž (ẹ́) uporaba določenih sredstev za preprečevanje spočetja, zanositve: odločiti se za kontracepcijo / razširitev kontracepcije / posvetovalnica za kontracepcijo ♦ med. hormonska, kemična kontracepcija; mehanična, oralna kontracepcija ♪
  24.      kontracépcijski  tudi kontracepcíjski -a -o prid. (ẹ́; ȋ) 1. ki deluje proti spočetju: kontracepcijska pasta; kontracepcijske tablete; uporaba kontracepcijskih sredstev 2. nanašajoč se na kontracepcijo: kontracepcijske metode / kontracepcijska posvetovalnica posvetovalnica za kontracepcijo ♪
  25.      kontradíkcija  -e ž (í) knjiž. pojav ali stanje, ko se več trditev, mnenj o čem izključuje; protislovje: opozoril je na kontradikcije v njegovi knjigi / zašel je v kontradikcijo; biti v kontradikciji s čim ♦ filoz. odnos med dvema protislovnima pojmoma, trditvama, protislovje ♪

   18.651 18.676 18.701 18.726 18.751 18.776 18.801 18.826 18.851 18.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA