Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (18.526-18.550)


  1.      konfíteor  tudi confíteor -ja [kon-] m (ȋ) rel. molitev, s katero se grehi na splošno javno izpovejo in obžalujejo, očitna spoved: moliti konfiteor; pren., knjiž. to pismo je bilo njegov konfiteor ♪
  2.      konflagrácija  -e ž (á) knjiž. propad, uničenje: svetu grozi konflagracija / s tem bi se izognili splošni konflagraciji vojaškemu spopadu, vojni ♪
  3.      konflíkt  -a m (ȋ) 1. duševno stanje nemoči zaradi nasprotujočih si teženj; nasprotje, napetost: taka hotenja nujno povzročajo konflikt; moralni konflikti / konflikt med hotenjem in nemočjo / duševni konflikt ♦ lit. dramski konflikt akcijska ali duševna napetost med nosilci dramskega dogajanja // nav. ekspr. spor, nesoglasje: konflikt med strankama postaja vse resnejši; ostri politični konflikti / konfliktov se izogiba / pojavljajo se vedno večji družbeni konflikti nasprotja ∙ ekspr. pogosto je v konfliktu s šefom ne soglaša z njim, mu nasprotuje; ekspr. priti v konflikt s predpisi ravnati v nasprotju z njimi 2. publ., navadno s prilastkom vojna, spopad: meddržavni spor je prerasel v konflikt / neizogibnost vojaških konfliktov ♪
  4.      konflíkten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na konflikt: konfliktni interesi / v drugem dejanju je polno konfliktnih scen / konfliktni odnos med starim in novim / konfliktna situacija kar povzroča konflikt ♪
  5.      konflíktnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost konfliktnega: premagovanje konfliktnosti razrednih interesov / publ. njegova poezija izhaja iz življenjske konfliktnosti življenjskih konfliktov ♪
  6.      konfórmen  -mna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki je v skladu z družbenimi ali skupinskimi normami: človekova potreba po konformnem obnašanju, ravnanju / njegovi nazori so konformni z okoljem v skladu 2. usklajen, prilagojen: pravilnik je konformen z zakoni ◊ geogr. konformna projekcija projekcija, pri kateri ostanejo koti in oblike zemeljskega površja na karti nespremenjeni; geom. konformno upodabljanje geometrijskih tvorb upodabljanje geometrijskih tvorb, pri katerem ostanejo koti nespremenjeni ♪
  7.      konformírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. (vsebinsko) uskladiti, prilagoditi: države naj bi konformirale svoja mednarodna zasebna prava konformírati se sprejemati in upoštevati družbene ali skupinske norme: mladina se je v takih razmerah konformirala konformíran -a -o: vzgoja uniformiranih in konformiranih ljudi ♪
  8.      konformíst  -a m (ȋ) nav. slabš. kdor sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi, prilagodljivec: bil je nepoboljšljiv konformist / svetovnonazorski konformist ♪
  9.      konformístičen  -čna -o prid. (í) nav. slabš. ki sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi, prilagodljiv: ljudje so vse bolj konformistični / mirno in konformistično kulturno ozračje ♪
  10.      konformízem  -zma m (ȋ) nav. slabš. sprejemanje in upoštevanje družbenih ali skupinskih norm zaradi osebnega udobja, koristi, prilagodljivost: avtor kritizira konformizem in karierizem / očitajo mu konformizem / utaplja se v topem konformizmu duha ♪
  11.      konfórmnost  -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost konformnega: to so zagovorniki družbene konformnosti / vsebinska konformnost pri tem ni pomembna / konformnost z najstarejšimi jeziki sveta ♪
  12.      konfrontácija  -e ž (á) ugotavljanje odnosa med dvema ali več sorodnimi pojavi, dejstvi, primerjava: zahtevajo svobodno konfrontacijo nazorov; potrebna je konfrontacija mnenj in stališč / konfrontacija dveh življenjskih principov ♦ jur. zasliševanje priče ali obdolženca v navzočnosti osebe, ki se je o isti stvari izpovedala drugače; soočenje // potrjevanje veljavnosti, neveljavnosti česa s takim ugotavljanjem, preverjanje: konfrontacija pripovedovanega z dejstvi / publ. gre za veliko konfrontacijo Amerike z drugimi velesilami ♪
  13.      konfrontíranje  -a s (ȋ) glagolnik od konfrontirati: konfrontiranje razvojnih programov / konfrontiranje različnih gledanj na diktaturo proletariata / konfrontiranje obtoženca s pričami ♪
  14.      konfrontírati  -am nedov. in dov. (ȋ) ugotavljati odnos med dvema ali več sorodnimi pojavi, dejstvi, primerjati: konfrontirati mnenja, stališča / večkrat konfrontirata izkušnje / režiser nas konfrontira z realnim svetom ♦ jur. zasliševati pričo ali obdolženca v navzočnosti osebe, ki se je o isti stvari izpovedala drugače; soočati // s takim ugotavljanjem potrjevati veljavnost, neveljavnost česa, preverjati: vse akte konfrontira z dejanskim stanjem; svoje misli vedno konfrontira s tujimi ♪
  15.      konfucianízem  -zma m (ȋ) filoz. filozofsko-nravstveni nauk kitajskega filozofa Konfucija: osnovna načela konfucianizma / stične točke med konfucianizmom in budizmom ♪
  16.      konfúzen  -zna -o prid. (ȗ) nav. ekspr. ki vsebuje elemente, ki otežujejo dostopnost, razumevanje; nejasen, zmeden: konfuzni programi; konfuzen spis / avtor je zelo konfuzen // nerazumen, nepriseben: konfuzne ideje; konfuzno govorjenje, meditiranje / konfuzni ukazi ♪
  17.      konfúzija  in konfuzíja -e ž (ú; ȋ) knjiž. konfuznost: proti koncu dela je avtor zašel v konfuzijo / v državi vlada velika konfuzija ◊ jur. združitev pravice upnika in obveznosti dolžnika v isti osebi ♪
  18.      konfúznost  -i ž (ȗ) nav. ekspr. lastnost, značilnost konfuznega: miselna konfuznost; konfuznost romana / kritiki so mu očitali konfuznost / zapadla je v konfuznost ♪
  19.      kongeniálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki je po umskih ali umetniških sposobnostih, nadarjenosti komu enakovreden: velikega misleca lahko dojame le kongenialen človek; kritik pesniku ni bil kongenialen / njegovi prevodi so kongenialne prepesnitve kongeniálno prisl.: kongenialno prevesti ♪
  20.      kongeniálnost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost kongenialnega: kritik je s popolno kongenialnostjo interpretiral avtorjevo delo ♪
  21.      kongenitálen  -lna -o prid. (ȃ) biol. ki je ob rojstvu osebka kot njegova dedna ali nededna lastnost, prirojen: kongenitalna anomalija; kongenitalne bolezni / kongenitalne lastnosti ♪
  22.      kongéstija  in kongestíja -e ž (ẹ́; ȋ) med. pojav, da se ožilje kakega dela telesa prenapolni z arterialno krvjo, naval krvi: kongestija je nastala zaradi vnetja ♪
  23.      konglomerát  -a m (ȃ) petr. kamnina, sestavljena iz zaobljenih kosov starejših kamnin, zlepljenih med seboj z vezivom, labora: trdno sprijet konglomerat; pren. konglomerat političnih in socialnih idej ♦ geol. bazalni konglomerat ki je bil pri prodiranju morja na kopno najprej odložen ♪
  24.      konglomeráten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na konglomerat: reka odlaga prod in lažji konglomeratni drobir / slap pada s strme konglomeratne stene ♪
  25.      kóngo  neskl. pril. (ọ̑) kem., v zvezi rdečilo kongo in kongo rdečilo organsko barvilo rdeče barve za mikroskopske preparate ♪

   18.401 18.426 18.451 18.476 18.501 18.526 18.551 18.576 18.601 18.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA