Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (17.426-17.450)



  1.      klobčíčast  tudi klopčíčast in klôbčičast tudi klôpčičast -a -o prid. (í; ó) podoben klobčiču: klobčičasta oblika
  2.      klôbec  -bca tudi klôpec -pca m (ó) nar. klobčič: pletilke je zataknila v klobec / klobec volne / fant se je zvil v klobec
  3.      klôbek  -bka in klôpek -pka m (ó) klobčič: klobek se je zavozlal / klobek črne volne / zvit je v klobek
  4.      klôbka  tudi klôpka -e ž (ó) redko klobčič: odviti klobko sukanca / maček spi zvit v klobko / stala je sredi klobke svojih otrok
  5.      klôbko  -a tudi klobkò -à tudi klôpko -a tudi klopkò -à s (ó; ) star. klobčič: klobko sukanca / rokavico je zmečkal v klobko / stisnil se je v klobko
  6.      klobučár  -ja m (á) izdelovalec klobukov: klobučarji so razstavili kape in klobuke; klobučarji in klobučarke
  7.      klobučárka  -e ž (á) izdelovalka klobukov: naročila je klobuk pri znani klobučarki
  8.      klobučárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na klobučarje ali klobučarstvo: ima klobučarski salon / klobučarska obrt
  9.      klobučárstvo  -a s () klobučarska obrt: pomen šivalnega stroja za šiviljstvo, krojaštvo, klobučarstvo / preživlja se s klobučarstvom z opravljanjem klobučarskega poklica
  10.      klobúčast  -a -o prid. (ú) ekspr. podoben klobuku: klobučaste krošnje dreves
  11.      klobúček  -čka m (ū) manjšalnica od klobuk: na glavo si je dala klobuček; ima črn klobuček / jurčki s sivimi klobučki
  12.      klobúčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na klobuk: klobučni krajci so se pobesili ◊ papir. klobučni papir tanek, na eni strani gladek ovojni papir
  13.      klobučevína  -e ž (í) blago iz med seboj prepletenih ali zlepljenih, navadno volnenih vlaken ali zajčjih dlak: klobuk iz klobučevine / volnena klobučevina
  14.      klobučevínast  -a -o prid. (í) ki je iz klobučevine: nosi klobučevinaste copate, škornje
  15.      klobučína  -e ž (í) star. klobučevina: copate iz klobučine
  16.      klobučínast  -a -o prid. (í) star. klobučevinast: klobučinast plašč
  17.      klobúčnica  -e ž () škatla za klobuk: spraviti klobuk v klobučnico
  18.      klobučnják  -a m (á) 1. nav. mn., zool. klobuku podobni ožigalkarji s spolnim in nespolnim rodom, Scyphozoa: uhati klobučnjak 2. nar. gorenjsko dimolovec: nad ognjiščem imajo klobučnjak
  19.      klobúk  -a m (ú) 1. navadno trše pokrivalo s krajevci in štulo: dati klobuk na glavo; dvignil je klobuk v pozdrav; na glavi ima klobuk; potegniti, potisniti si klobuk na oči; pokriti se s klobukom; črn klobuk; klobuk iz zajčje dlake; tovarna klobukov; škatla za klobuke / mehki, trdi klobuki; nizki, visoki klobuk; slamnati klobuk slamnik; star. klobuk na tri roglje trirogeljnik / prodajanje damskih klobukov; kardinalski klobuk 2. zgornji, klobuku podobni del gobe: jurčki imajo bet in klobuk 3. ekspr., navadno s prilastkom klobuku podoben del česa: klobuki najvišjih gor so bili oviti v meglo ● ekspr. ko se je približal, so vsi klobuki leteli z glav so se vsi hitro odkrili; ekspr. gledal je izpod klobuka grdo, jezno; pog. imeti ga pod klobukom biti vinjen; pog. imeti jih pod klobukom biti navihan; pog., ekspr. pred takim junakom klobuk dol vsa čast muagr. klobuk kar se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju; bot. zlati klobuk rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; zool. morski klobuk meduza
  20.      klobúštra  -e ž () 1. pog., slabš. grd, ponošen klobuk: spet je prišel s tisto klobuštro na glavi 2. klobuštrač: težko posluša to klobuštro
  21.      klobuštráč  -a m (á) ekspr. kdor veliko in nespametno govori: sit sem že tega klobuštrača
  22.      klobuštráti  -ám nedov.) ekspr. 1. veliko in nespametno govoriti: nehaj že klobuštrati // slabš. govoriti, pripovedovati: že spet klobuštra neumnosti 2. počasi, okorno stopati: konj je klobuštral po temnih ulicah // slabš. hoditi: bos klobuštra po vrtu
  23.      klobuštríja  -e ž () ekspr. vsebinsko prazno, nespametno govorjenje: ne more več poslušati njegove klobuštrije
  24.      klócati  -am nedov. (ọ̑) ekspr., redko slišno udarjati: krogle žvižgajo in klocajo okoli nas
  25.      klóček  -čka m (ọ̑) bot. grm s pernatimi listi in belimi ali rožnatimi cveti v socvetju, Staphylea: navadni kloček

   17.301 17.326 17.351 17.376 17.401 17.426 17.451 17.476 17.501 17.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA