Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (17.326-17.350)



  1.      kislogléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) knjiž. čemeren, žalosten: kislogleda ženska
  2.      kíslost  -i ž (í) lastnost kisle snovi: kremžila se je od kislosti jagod / kislost mošta / priprava za ugotavljanje kislosti / kislost nasmeha ♦ agr. kislost tal; kem. kislost galunove raztopine; med. kislost želodčnega soka
  3.      kísov  -a -o prid. () nanašajoč se na kis: kisov obkladek / kisova omaka / kisova esenca
  4.      kítičnost  -i ž (í) lit. značilnost kitičnega: kitičnost ljudske pesmi
  5.      kitolòv  -óva m ( ọ̄) lov na kite: kitolov se je zelo razvil s sodobnejšo tehniko
  6.      kitolóvec  -vca m (ọ̑) 1. lovec na kite: bil je izkušen kitolovec 2. kitolovka: odpluti na kitolovcu
  7.      kitolóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kitolov: kitolovno področje / kitolovna postaja / močne kitolovne vrvi
  8.      kitolóvka  -e ž (ọ̑) manjša ladja, opremljena s harpuno: krov kitolovke / ladja kitolovka
  9.      kitolóvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kitolovce ali kitolov: kitolovska odprava / kitolovska ladja / kitolovsko leto
  10.      kítov  -a -o prid. () nanašajoč se na kite: kitova tolšča; kitova jetra / kitovo olje
  11.      kitovína  -e ž (í) kitovo meso: kos kruha in kitovine
  12.      kítovka  -e ž () samica kita: kitovka z mladičem
  13.      kjèrkóli  in kjérkóli in kjèr kóli in kjér kóli prisl. (-ọ̑; ẹ̑-ọ̑) izraža nedoločnost, poljubnost kraja: napil se je v gostilni ali pri sosedih ali kjerkoli; tam je kmetijstvo naprednejše kakor kjerkoli v Evropi
  14.      kjèrkóli  in kjérkóli in kjèr kóli in kjér kóli vez. (-ọ̑; ẹ̑-ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti kraja, na katerem se dejanje dogaja: kjerkoli se ustaviš, povsod ga najdeš / ustavlja se v vsaki gostilni, kjerkoli imajo dobro vino v kateri
  15.      kjèrsibódi  in kjérsibódi in kjèr si bódi in kjér si bódi prisl. (-ọ́; ẹ̑-ọ́) kjerkoli: avtobus se ne ustavlja kjersibodi, ampak samo na postajah; tu lahko več koristiš kakor kjersibodi drugje
  16.      kládivo  tudi kladívo -a s (á; í) 1. orodje za tolčenje iz držaja in na njem nasajenega navadno železnega kosa: udariti s kladivom; s kladivom zabiti žebelj v steno; težko kladivo; kladivo in nakovalo; besede so padale trdo kot udarci kladiva; srce mu je bílo kakor kladivo zelo, močno / čevljarsko, kleparsko, mizarsko kladivo; leseno kladivo za meso; kladivo za klepanje / kladivo se je snelo z ročaja; nasaditi kladivo ∙ srp in kladivo simbol proletarske revolucije, komunizma; ekspr. znašel se je med kladivom in nakovalom v zelo neprijetnem, zapletenem položaju 2. kladivu podoben del kake naprave: na vratih je udarilo kladivo / kladivo pri uri kembeljalp. ledno kladivo ki se rabi pri plezanju po ledenih stenah; mont. odkopno kladivo stroj za odkopavanje rude, premoga; vrtalno kladivo stroj, s katerim se delajo vrtine za odstreljevanje, razstreljevanje; strojn. strojno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča mehanično; šport. (atletsko) kladivo na žico pritrjena kovinska krogla za metanje
  17.      klamotériti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) redko klamati: klamoteri po stopnicah / kaj pa si klamoteril po hosti hodil
  18.      klánovec  -vca m () slabš. pripadnik klana: sodelovanje klanovcev
  19.      klánstvo  -a s () slabš. pripadnost klanu: razlika med klanstvi / kmečko klanstvo
  20.      klapoúh  -a -o prid. ( ū) 1. nav. ekspr. ki ima klapasta ušesa: klapouh zajec; klapouha svinja 2. star. potrt, pobit: ves klapouh hodi okrog
  21.      klapoúšec  -šca m () ekspr. žival s klapastimi ušesi, navadno zajec: klapoušec ji je požrl vse zelje na vrtu; pren. pa so res klapoušci ti fantje
  22.      klapoúšen  -šna -o prid.) 1. nav. ekspr. ki ima klapasta ušesa: klapoušen zajec; klapoušna svinja 2. ekspr. potrt, pobit: vrnil se je klapoušen; čemerna, klapoušna ženska / kaj bi s takim klapoušnim, bojazljivim možem ponižnim, strahopetnim klapoúšno prisl.: držal se je pobito, klapoušno
  23.      klapoúšiti  -im nedov.) ekspr. 1. migati s (klapastimi) ušesi: mladi voli so se slinili, stezali vrat in klapoušili 2. potrto, pobito hoditi: kakor bolan maček je klapoušil okoli hiše
  24.      klapoúšnica  -e ž () zastar. klofuta, zaušnica: dala mu je dve klapoušnici
  25.      klapoúšniti  -em dov.) zastar. dati klofuto, čofniti: klapoušnila ga je po obeh licih

   17.201 17.226 17.251 17.276 17.301 17.326 17.351 17.376 17.401 17.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA