Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (1.701-1.725)


  1.      odmahováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z mahanjem odgovarjati, navadno na pozdrav: odmahovali so ji, dokler ni vlak izginil 2. z gibi roke izražati odklonilen odnos, omalovaževanje, zavračanje: ni mu odgovoril, le odmahoval mu je / ne, tega ne maram, je odmahovala ♪
  2.      odmajáti  -májem tudi odmájati -em tudi -am dov., odmájaj odmájajte tudi odmajájte; odmajál tudi odmájal (á á; á; ā) z gibom glave na levo in desno izraziti nesoglasje, zanikanje; odkimati: na njeno vprašanje je le odmajal / ni res, je odmajala / jezno je odmajal z glavo ● ekspr. kadar so ga prosili za pomoč, ni odmajal odklonil; redko z udarci odmajati klin omajati; redko osupla je odmajala z glavo zmajala odmajáti se, tudi odmájati se ekspr. opotekajoče se, okorno oditi: trudno se je odmajal iz sobe; pijani so se odmajali proti domu // oditi: odmajal se je v šolo ● knjiž., redko zvon se še ni odmajal, ko je spet moral gnati past prenehal majati, nihati ♪
  3.      odmajeváti  -újem nedov. (á ȗ) z gibi glave na levo in desno izražati nesoglasje, zanikanje: ni bilo tako, je odmajeval ∙ redko zdravnik je položil dlan na bolnikovo čelo in odmajeval z glavo zmajeval ♪
  4.      odmákati  -am nedov. (ȃ) navadno z vodo delati, da se kaj zmehča, odstopi: odmakati prisušeno jed / odmakati posodo umazanijo na njej / odmakati kože namakati ◊ geogr. reka odmaka vodo s tega področja odvaja ♪
  5.      odmaknítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od odmakniti: odmaknitev roke / odmaknitev od tradicije / odmaknitev družbi ♪
  6.      odmakníti  in odmákniti -em dov. (ȋ á) 1. spraviti z določenega mesta, položaja: odmaknil je desko in pogledal v barako; odmaknila je košaro, da je lahko sedel; odmakniti ponev na rob štedilnika; z roko je odmaknil zaveso in vstopil / odmakniti zapah // spraviti iz neposredne bližine česa ali v večjo oddaljenost od česa: odmakniti omaro od stene, posteljo od okna; odmakniti se od peči; odmakniti se za dva koraka; malo se odmakniti / odmakniti kukalo od oči, vrč od ust / cesta se odmakne od naselja 2. s spremembo mesta, položaja doseči, da ne pride do prijema, dotika: prestrašil se je in odmaknil glavo; odmaknila je roko, kot bi jo kača pičila ● ekspr. izpit bi rad še malo odmaknil odložil; ekspr. odmakniti pete oditi; pobegniti; ekspr. ni odmaknil pogleda z njega ni ga prenehal gledati; ekspr. odmaknil je roke od te zadeve noče se več ukvarjati z njo; ekspr. vojna se je za hip odmaknila od njiju za hip nista mislila nanjo odmakníti se in odmákniti se 1. navadno v zvezi z od postati drugačen po lastnostih, značilnostih: odmakniti se od ljudstva in njegovega čustvovanja / umetnost tega obdobja se je odmaknila od tradicije // prenehati (popolnoma) vztrajati pri čem, (popolnoma) upoštevati kaj: odmakniti se od norm, stališč / odmakniti se od predmeta pogovora / pri gradnji se je odmaknil od načrta 2. z dajalnikom narediti, da ne prihaja več do srečanj, stikov s kom: odmaknil se je njihovi družbi / odmakniti se domu 3. priti glede na določen trenutek, čas v položaj, da je od njega že pretekel določen čas: vojna se je že precej odmaknila ● ta dogodek se je že precej odmaknil od nas nas zlasti čustveno ne vznemirja več; komaj se je teden odmaknil, že so ga prišli terjat minil; ekspr. odmakniti se od vsakdanjega življenja prenehati se zanimati zanj odmáknjen -a -o 1. deležnik od odmakniti: od sten odmaknjeno pohištvo; biti odmaknjen od resničnosti; časovno odmaknjen 2. ekspr. zelo oddaljen, težko dostopen: odmaknjeni kraji; živeti v odmaknjeni vasi 3. ekspr. neživljenjski, nestvaren: odmaknjeno gledanje na stvar / odmaknjena lepota / nekoliko odmaknjen pogled odsoten ● v breg odmaknjene hiše pomaknjene ♪
  7.      odmáknjenec  -nca m (á) ekspr. neživljenjski, nestvaren človek: bil je zakrknjen odmaknjenec in samotar ♪
  8.      odmáknjenost  -i ž (á) lastnost, stanje odmaknjenega: odmaknjenost vodstva zveze od njenih članov; odmaknjenost od življenja / ekspr. odmaknjenost hribovske vasi / ekspr.: le včasih ga je kdo zmotil v njegovi odmaknjenosti in osamljenosti; čustvena odmaknjenost ♪
  9.      odmánjkati  -am dov. (ȃ) nar. primorsko izostati, manjkati: odmanjkali so iz tega ali onega vzroka ♪
  10.      odmaršírati  -am dov. (ȋ) 1. voj. oditi v večji skupini pod vodstvom kam dlje: polk bo odmarširal jutri 2. pog. odkorakati: vojaki so odmarširali izpred kasarne / ekspr. junaško je odmarširala proti katedru odšla ♪
  11.      odmaščeváti  -újem nedov. (á ȗ) usnj. surovi ali strojeni koži odvzemati odvečno naravno maščobo ♪
  12.      odmaševáti  -újem dov. (á ȗ) rel. končati mašo: odmaševal je že ob petih ♪
  13.      odmašíti  -ím dov., odmášil (ȋ í) narediti, da kaj preneha biti zamašeno: odmašiti luknje, špranje / odmašiti cev, lijak; zdaj je dobro slišal, kot da bi se mu odmašila ušesa / odmašiti steklenico odmašèn -êna -o: čutaro je pustil kar odmašeno ♪
  14.      odmašnják  -a m (á) knjiž. odčepnik, odpirač: s steklenico v roki je iskal odmašnjak ♪
  15.      odméček  -čka m (ẹ̑) redko odpadek: na tleh so ležali odmečki ♪
  16.      odmeglíti  -ím [mǝg] dov., odmeglì in odmègli; odmèglil (ȋ í) knjiž., ekspr. hitro oditi: odmeglil je proti domu, ne da bi jo pogledal / odmeglili so drug za drugim odšli ♪
  17.      odméka  -e ž (ẹ̑) nar. odjuga: zunaj je nastopila odmeka / pomladanska odmeka ♪
  18.      odmékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. zmehčati se, omehčati se: polenovko je zavila v mokro krpo, da odmekne / zaradi svoje lege jezero še ni odmeknilo se otajalo, odmrznilo ♪
  19.      odména  -e ž (ẹ̑) zastar. nadomestilo, povračilo: za svoje delo ne more zahtevati od staršev odmene / denarna odmena / dati v odmeno za kaj v zameno ♪
  20.      odmencáti  -ám [mǝn] dov. (á ȃ) ekspr. oditi s kratkimi koraki: odmencal je proti domu ♪
  21.      odmeníti  in odméniti -im dov. (ȋ ẹ́) zastar. nameniti, določiti: posestvo je odmenil najstarejšemu sinu; za to so odmenili velike vsote denarja / doma so ga odmenili za zdravnika odménjen -a -o: pevcem je bil odmenjen poseben prostor; drugemu odmenjena nevesta ♪
  22.      odméra  -e ž (ẹ̑) glagolnik od odmeriti: odmera izdelkov za prodajo / odmera davkov; odločba o davčni odmeri / odmera kazni ♪
  23.      odmérek  -rka m (ẹ̑) s prilastkom določena, natančno odmerjena količina česa: odmerek gnojil, krme; odmerek zdravila / jemati zdravilo v majhnih odmerkih količinah ♪
  24.      odmériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. od večje količine z merjenjem določiti, ločiti določeno količino, obseg česa: odmeriti tri metre blaga; odmeriti zemljišče / odmeriti obroke hrane; odmeriti z zajemalko / odmeriti čas za delo, igro / vse mu odmerijo oddelijo 2. določiti višino česa glede na določene okoliščine, izhodišča: odmeriti davek; odmeriti pristojbino / odmeriti plačo, pokojnino 3. ekspr. nameniti, določiti: hitro se je vživela v vlogo, ki ji jo je odmeril / v reviji so članku odmerili precej prostora / sodišče mu je odmerilo tri mesece zapora ● publ. pisatelju so odmerili prostor, ki si ga je zaslužil so ga upravičeno ugodno ocenili; če je zameril, bo pa še odmeril oprostil, odpustil ◊ geogr. odmeriti azimut; jur. odmeriti kazen odmérjen -a -o 1. deležnik od odmeriti: za delo odmerjen čas; odmerjeni obroki hrane; odmerjena taksa; vse je bilo natančno odmerjeno 2. knjiž. premišljen, umerjen: odmerjene besede, kretnje ● knjiž. slišijo se le odmerjeni koraki straže enakomerni ♪
  25.      odmérjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od odmerjati: odmerjanje krme / odmerjanje davkov ♪

   1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA