Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (16.051-16.075)


  1.      izločílo  -a s (í) nav. mn., biol. izločalo: izločila in prebavila ♪
  2.      izločína  -e ž (í) biol. snov, ki jo izločajo celice, navadno žlezne; izloček: koristne, škodljive izločine; apnenčaste izločine mehkužcev / dišeča izločina iz bobrove žleze; pren., ekspr. industrijske izločine so že precej uničile rastlinstvo ♪
  3.      izločítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izločiti: izločitev lesenih vagonov iz prometa / izločitev ljubezenskih pesmi bi zbirko osiromašila / izločitev igralca ♪
  4.      izločíti  in izlóčiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. napraviti, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto: pred pečenjem je treba mesu izločiti kosti; s sušenjem izločiti vodo iz sadja / naše internirance so izločili iz transporta / cenzura je izločila nekaj pesmi; iz učnih programov so izločili nepotrebno učno snov / publ. izločiti sredstva za izobraževanje ∙ publ. virusa raka še niso izločili osamili, izolirali // napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim v kakem procesu: izločiti blago slabše kakovosti iz prodaje; izločiti tovornjake iz prometa / izločiti tuje vplive odpraviti, odstraniti // s kemijskim, fizikalnim postopkom priti do česa: izločiti sladkor iz raztopine 2. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: avtor je ta problem izločil; iz natečaja se izločijo prošnje, ki niso bile poslane v določenem času / knjiž. kritik je izločil iz dela poglavitne motive posebej imenoval, obravnaval 3. ekspr. napraviti, da kdo ni več član kake skupnosti: zaradi tega dejanja so ga izločili; sam se je izločil iz družbe 4. imeti, šteti za neprimernega, nesposobnega: zdravniška komisija ga je izločila; na naboru so ga izločili; izločili so jo zaradi neustrezne izobrazbe 5. oddati snovi iz celic ali iz telesa: človek izloči dnevno do tisoč gramov znoja ◊ mat. izločiti neznanko z računskimi postopki doseči, da odpade določena neznanka v sistemu enačb; šport. izločiti igralca, moštvo zaradi neuspeha na izbirnem tekmovanju mu preprečiti nadaljnje tekmovanje izločíti se in izlóčiti se ekspr. pokazati se v obrisih: iz megle se je izločila zasnežena hiša izlóčen -a -o: izločeni kandidati; naš tekmovalec je bil v polfinalu izločen; izločen iz prometa ♦ voj. izločena enota nižja vojaška enota, ki se zaradi posebne naloge izloči iz sestava višje enote ♪
  5.      izločítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izločitev: izločitveni razlogi / izločitvena tekma izločilna tekma ♦ jur. izločitveni zahtevek zahtevek, naj se izločijo iz stečajnega sklada ali izmed zarubljenih predmetov stvari, ki so last tretjih oseb ♪
  6.      izločnína  -e ž (ȋ) biol. snov, ki jo izločajo celice, navadno žlezne; izloček: izločnine nekaterih žuželk so strupene / izločnine kožnih žlez ♪
  7.      izlovíti  -ím dov., izlóvil (ȋ í) rib. z lovom, ribolovom napraviti, da je kaj brez rib: izloviti ribnik // poloviti v celoti: v tem potoku so izlovili postrvi ♪
  8.      izlóžba  -e ž (ọ̑) zastekljen prostor trgovin, obrtnih delavnic za prikaz prodajnih predmetov: vzeti blago iz izložbe; imeti v izložbi; lepo urejene izložbe; aranžiranje izložb / ogledovati si izložbo; zamenjati izložbo predmete v izložbi ♪
  9.      izlóžben  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izložbo: izložbeni predmeti; izložbeno blago / izložbeni aranžer; izložbeno okno ♪
  10.      izložíti  -ím dov., izlóžil (ȋ í) 1. dati, spraviti kaj iz česa: izložiti blago, tovor; izložiti obleke iz kovčka / redko pred hišo so jih izložili iz avtomobila odložili 2. redko dati, postaviti na ogled v izložbo: izložili so nove modele čevljev / zastar. izložiti slike razstaviti izložèn -êna -o 1. deležnik od izložiti: ogledoval si je iz žepov izložene stvari 2. knjiž., redko izpostavljen: obala je izložena valovom; prim. zložiti ♪
  11.      izmalíčenost  tudi zmalíčenost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost izmaličenega: izmaličenost obraza / duševna izmaličenost ♪
  12.      izméničnost  -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost izmeničnega: izmeničnost gibov ♪
  13.      izmenljívost  -i ž (í) knjiž., redko zamenljivost: izmenljivost sestavnih delov ♪
  14.      izménoma  prisl. (ẹ̄) izraža medsebojno menjavanje v zaporedju: namaka noge izmenoma v vroči in mrzli vodi / skupini delata izmenoma ♪
  15.      izmenovódja  -e in -a m (ọ̑) redko vodja izmene: izmenovodja v tovarni ♪
  16.      izmerljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost izmerljivega: izmerljivost obsega ♪
  17.      izmetálo  -a s (á) voj. vzvod, ki odstranjuje tulce iz cevi pri ročnem strelnem orožju ♪
  18.      izmíšljenost  -i ž (ȋ) značilnost izmišljenega: izmišljenost oseb, vsebine; meja med resničnostjo in izmišljenostjo ♪
  19.      izmišljotína  -e ž (í) nav. ekspr. neresnična izjava, pripoved: o njej so pripovedovali vse mogoče izmišljotine; ne meni se za take izmišljotine; gola, prazna izmišljotina ♪
  20.      izmodelirati  gl. zmodelirati ♪
  21.      izmodrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izmodriti: drago je plačal svojo izmodritev ♪
  22.      izmodríti  -ím tudi zmodríti -ím dov., izmódril tudi zmódril (ȋ í) 1. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj moder, preudaren: izkušnja, nesreča človeka izmodri; se bo že izmodril; brezoseb. dosti sem pretrpel zaradi svoje zaupljivosti, pa me še ni izmodrilo / upravnica je poskušala fante izmodriti 2. redko izmodrovati: izmodrili so mnogo pametnih predlogov izmodrèn tudi zmodrèn -êna -o: izmodren človek ♪
  23.      izmodrováti  -újem tudi zmodrováti -újem dov. (á ȗ) 1. nav. ekspr. z modrovanjem, razmišljanjem priti do česa: modroval je, izmodroval pa ni ničesar / iron. poglejte, kaj so izmodrovali naši teoretiki / bomo že kaj izmodrovali, da bo prav si bomo že kaj izmislili ∙ star. marsikako so izmodrovali o letini rekli, povedali 2. zastar. izmodriti: izkušnje so ga izmodrovale; ljudje se nočejo izmodrovati ♪
  24.      izmojstríti  -ím in zmojstríti -ím dov., izmójstril in zmójstril; izmojstrèn in zmojstrèn (ȋ í) redko 1. ekspr. domiselno, spretno narediti: izmojstriti voz 2. ekspr. izučiti, usposobiti: kovač ga je dobro izmojstril 3. knjiž. obvladati, biti kos: posrečilo se mu je izmojstriti nasprotja, težave ♪
  25.      izmojstrováti  -újem dov. (á ȗ) ekspr., redko domiselno, spretno narediti: izmojstroval si je tako pokrivalo, da so ga vsi občudovali ♪

   15.926 15.951 15.976 16.001 16.026 16.051 16.076 16.101 16.126 16.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA