Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (15.751-15.775)


  1.      intuitívnost  -i ž (ȋ) sposobnost za neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, ki je neodvisno od razumskega razčlenjevanja: izredna pisateljeva intuitivnost / intuitivnost odločanja ♪
  2.      invalídnost  -i ž (ȋ) lastnost, stanje invalidnega človeka: povzročiti invalidnost; priznati, ugotoviti invalidnost; določiti stopnjo invalidnosti; vzrok invalidnosti / trajna, začasna invalidnost; pren., ekspr. čustvena, duhovna invalidnost ♪
  3.      invenciózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. iznajdljiv, domiseln: invenciozen režiser; invenciozna ustvarjalna osebnost / invenciozna pisateljska domišljija / invenciozna skladba, stvaritev invenciózno prisl.: invenciozno napisana drama ♪
  4.      invencióznost  -i ž (ọ̑) knjiž. iznajdljivost, domiselnost: delo razkriva veliko pisateljevo invencioznost / invencioznost umetniške stvaritve ♪
  5.      inventívnost  -i ž (ȋ) knjiž. iznajdljivost, domiselnost: pri izbiri snovi bi pričakovali od avtorja več inventivnosti / inventivnost umetniškega dela ♪
  6.      investítor  -ja m (ȋ) 1. oseba ali podjetje, ki investira: sredstva investitorjev 2. naročnik gradbenega objekta: investitor novih stanovanjskih blokov je občina; investitorji in projektanti ♪
  7.      invokácija  -e ž (á) lit. prošnja muzi pesništva za pomoč, navadno v uvodnem delu epa: vznesena invokacija / invokacija boginje ♦ zgod. uvodni del srednjeveških listin s prošnjo za božjo pomoč ♪
  8.      involúcija  -e ž (ú) 1. knjiž. postopno spreminjanje česa, navadno v manj popolne, manj dovršene oblike, nazadovanje: kulturna involucija; involucija ideje 2. med. naravno zmanjšanje organa, navadno zaradi nedejavnosti: involucija maternice po porodu ♪
  9.      involucíjski  tudi involúcijski -a -o prid. (ȋ; ú) nanašajoč se na involucijo: involucijski pojavi / evolucijski in involucijski procesi v organizmu / involucijska doba klimakterij, mena ♪
  10.      involvírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž., redko obsegati, vključevati: ta princip involvira vse pravice in dolžnosti ◊ med. organi involvirajo se zmanjšujejo, navadno zaradi nedejavnosti involvíran -a -o: omenjeni problem je involviran skoraj v vsaki filozofski razpravi ♪
  11.      inženírstvo  -a s (ȋ) naslov, dejavnost inženirjev: biti ponosen na svoje inženirstvo // s prilastkom dejavnost, ki teoretična tehnična spoznanja uresničuje v praksi: gozdno, kmetijsko inženirstvo ● star. študirati inženirstvo tehniko ◊ voj. rod vojske, ki skrbi zlasti za utrjevalna in komunikacijska dela, za postavljanje in odstranjevanje ovir ♪
  12.      ión  -a m (ọ̑) fiz. atom, atomska skupina, molekula, ki je pridobila ali izgubila elektron(e): gibanje ionov v elektrolitih; koncentracija ionov / hidroksilni ioni; negativni negativno naelektren ion, pozitivni ion pozitivno naelektren ion ♪
  13.      ionizácija  -e ž (á) fiz. nastanek ionov iz atomov, molekul: strela povzroči ionizacijo zraka; ionizacija atomov s sevanjem; ionizacija plina ♪
  14.      ionizacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ionizacijo: ionizacijska naprava / ionizacijska celica naprava za merjenje ionizirajočega sevanja ali ionizirajočih delcev v plinu; ionizacijska energija najmanjša energija, ki je potrebna za ionizacijo atoma, molekule ♪
  15.      ionizátor  -ja m (ȃ) teh. snov, ki rada razpada v ione in s katero se doseže mirnejši električni oblok ♪
  16.      ionizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. povzročati nastanek ionov iz atomov, molekul: plamen ionizira zrak; plin se ionizira ionizirajóč -a -e: ionizirajoči delci / ionizirajoče sevanje ionizíran -a -o: ionizirani atomi; ionizirana snov / ionizirani helij ♪
  17.      ionosfêra  -e ž (ȇ) meteor. del atmosfere v višini približno od 100 do 400 km: raziskovati ionosfero; področje ionosfere; ionizacija v ionosferi ♪
  18.      ionosfêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na ionosfero: ionosferski pojavi / ionosferska plast plast ionosfere z zelo povečano koncentracijo ionov in elektronov ♪
  19.      iónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ion: ionski curek / ionski izvir naprava za pridobivanje ionskega curka; ionski par elektron in pozitivni ion, ki nastaneta pri ionizaciji atoma, molekule; ionska vez vez, ki veže ione različnih elementov v molekulo ali kristal ♦ kem. ionski izmenjalec snov, ki del svojih ionov zamenja z ioni dodanega elektrolita ♪
  20.      ipsilon  gl. y ♪
  21.      ìracionálen  -lna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. nerazumski, domišljijski: pisatelj niha med racionalnim in iracionalnim svetom / iracionalni način dojemanja ga pri študiju ovira / redko iracionalne želje neuresničljive // ki se ne da doumeti; nedoumljiv: iracionalne besede; iracionalne globine človekove osebnosti / ekspr. ljubezen je bila tista iracionalna sila, ki je vplivala na potek dogajanja ◊ mat. iracionalna enačba enačba, ki ima neznanko pod korenom; iracionalno število število, ki se ne da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili ìracionálno prisl.: iracionalno gledati na kaj; govoriti o tem je precej iracionalno; sam.: njegova trditev je nekaj iracionalnega ♪
  22.      ìracionalízem  -zma m (ȉ-ȋ) 1. filoz. filozofska smer, ki zavrača naziranje, da je najvišji ali edini vir spoznanja razum, neodvisen od čustev in čutnih zaznav: doba iracionalizma 2. knjiž. nedoumljivost, nerazumljivost: njegova poezija prehaja v iracionalizem ♪
  23.      ìracionálnost  -i ž (ȉ-ȃ) knjiž. lastnost, značilnost iracionalnega: iracionalnost dojemanja / izgublja se v iracionalnosti ♪
  24.      ìreálnost  -i ž (ȉ-ȃ) knjiž. neresničnost, nestvarnost: irealnost domnev / taka rešitev vodi v irealnost / umik v irealnost ♪
  25.      ìregulárnost  -i ž (ȉ-ȃ) knjiž. nepravilnost, nenavadnost: razvojne iregularnosti in posebnosti v jeziku / obsojati iregularnost trgovanja nezakonitost ♪

   15.626 15.651 15.676 15.701 15.726 15.751 15.776 15.801 15.826 15.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA