Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (15.451-15.475)
- ikonoklázem -zma m (ā) zgod. nazor, gibanje, ki nasprotuje čaščenju nabožnih, svetih podob: bizantinski ikonoklazem 8. in 9. stoletja; protestantski ikonoklazem ♪
- ikonopísec -sca m (ȋ) um. kdor slika ikone: stari ruski ikonopisci ♪
- ikonoskóp tudi ikonoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) rad. snemalna elektronka pri starejših televizijskih kamerah ♪
- ikonostás -a m (ȃ) v vzhodni cerkvi stena z ikonami, ki ločuje oltar od prostora za vernike: sveče so osvetljevale ikonostas; dragocen, razkošen ikonostas ♪
- ikónski -a -o (ọ̑) pridevnik od ikona: ikonsko slikarstvo ♪
- ikozaéder -dra m (ẹ́) geom. telo, ki ga omejuje dvajset skladnih enakostraničnih trikotnikov, dvajseterec: površina ikozaedra ♪
- íkravost -i ž (í) lastnost, značilnost ikravega: ikravost mesa ♪
- ìlegálnost -i ž (ȉ-ȃ) lastnost, značilnost ilegalnega: ilegalnost organizacije, stranke / bil je že v ilegalnosti ilegali ♪
- ilírstvo -a s (ȋ) zgod. ilirizem: zagovornik ilirstva ♪
- ílo -a s (í) star. ilovica: mokro ilo / koča iz ila ♪
- ílov -a -o prid. (í) star. ilovnat: ilova prst, zemlja ♪
- ilovák -a m (á) nar. belokranjsko ilovica: debela plast ilovaka ♪
- íloven -vna -o prid. (í) star. ilovnat: ilovne njive ♪
- ílovica -e ž (í) težka, manj rodovitna prst iz gline, pomešane s peskom: noge so se mu ugrezale v ilovico; mastna, mokra ilovica; debele plasti ilovice / peščena ilovica / koča, tla iz steptane, zbite ilovice / gnesti, sušiti ilovico glino ♪
- ílovičast -a -o prid. (í) star. ilovnat: ilovičasta brazda / ilovičasta zemlja ♪
- ílovičen -čna -o prid. (í) zastar. ilovnat: ilovična zemlja ♪
- ílovičnica -e ž (í) redko voda na ilovnatem svetu: ilovičnica na polju se je posušila ♪
- ílovina in ilovína -e ž (í; í) zastar. ilovica: kopati ilovino ♪
- ilovíšče in ílovišče -a s (í; í) kraj, prostor, kjer se koplje ilovica: vaško ilovišče ♪
- ílovka -e ž (í) 1. nar. ilovica: rjava, vlažna ilovka / kopati ilovko 2. knjiž., ekspr. koča iz ilovice: sedeli so na kamnih pred svojimi ilovkami ♪
- ílovnat -a -o prid. (í) 1. bogat z ilovico: ilovnat svet; trda ilovnata tla / ilovnata zemlja 2. ki je iz ilovice: ilovnata koča / ilovnati izdelki glinasti / ekspr. bili so oblečeni v srajce ilovnate barve ílovnato prisl.: ilovnato rumen ♪
- ílovnica -e ž (í) kraj, prostor, kjer se koplje ilovica: delati v ilovnici ♪
- ilovnjáča -e ž (á) knjiž., ekspr. koča iz ilovice: stopiti v ilovnjačo ♪
- iluminátor -ja m (ȃ) um., v srednjem veku kdor slikarsko krasi rokopis: iluminator antifonarija ◊ teh. okno na vesoljski ladji ali batiskafu za opazovanje zunanjega prostora, okolja ♪
- iluminatóren -rna -o prid. (ọ̑) um. iluminatorski: iluminatorni okras listine ♪
15.326 15.351 15.376 15.401 15.426 15.451 15.476 15.501 15.526 15.551