Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (15.401-15.425)
- idiomátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na idiom ali idiomatiko: idiomatični izrazi ♪
- idiomátika -e ž (á) lingv. 1. nauk o idiomih: utemeljitelj idiomatike 2. idiomi v celoti: prevajalec je dal tuji idiomatiki ustrezno domačo obliko ♪
- idiomórfen -fna -o prid. (ọ̑) min. ki nastopa v svoji značilni obliki: idiomorfni kristali ♪
- idiosinkrátičen -čna -o (á) pridevnik od idiosinkrazija: idiosinkratično vnetje ♪
- idiosinkrazíja -e ž (ȋ) med. prirojena preobčutljivost organizma za določene snovi: idiosinkrazija na jagode, za beljak; pren., knjiž. popadla ga je idiosinkrazija zoper njegov obraz ♪
- idiót -a m (ọ̑) 1. med. najhujše duševno nerazvit človek: otrok je ostal idiot vse življenje 2. pog., slabš. omejen, neumen človek: bogve kateri idiot je to rekel; ta človek je čisto navaden idiot / kot psovka ali misliš, idiot, da se kdo meni zate ♪
- idiotíja -e ž (ȋ) med. najhujša stopnja duševne nerazvitosti: idiotija in imbecilnost ♪
- idiótikon -a m (ọ̄) lingv. slovar, zbirka idiomov ♪
- idiotízem -zma m (ȋ) 1. pog., slabš. omejeno, neumno dejanje ali ravnanje: to je popoln idiotizem / poklicni idiotizem 2. med. idiotija ♪
- idiótka -e ž (ọ̑) 1. med. najhujše duševno nerazvita ženska: idioti in idiotke 2. pog., slabš. omejena, neumna ženska ♪
- idiótski -a -o prid. (ọ̑) 1. med. najhujše duševno nerazvit: idiotski otrok / idiotski smeh 2. pog., slabš. omejen, neumen: preklinjal je njegovega idiotskega prijatelja / idiotsko vprašanje idiótsko prisl.: idiotsko govoriti ♪
- idiótstvo -a s (ọ̑) knjiž. stanje idiotskega človeka: otrokovo idiotstvo se kaže na obrazu // pog., slabš. omejeno, neumno dejanje ali ravnanje: to je popolno idiotstvo ♪
- idól -a m (ọ̑) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih kip, podoba, ki predstavlja kak ideal, božanstvo: leseni idoli; glinast ženski idol / častiti idole 2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar kdo zelo občuduje in želi pridobiti ali posnemati: ta človek je bil idol generacij; biti idol mladine, množice / spoznati idole novega časa / knjiž. on je idol njenega srca zelo ga obožuje, je zaljubljena vanj 3. nav. mn., redko najvišji vzor, ideal: idolov ni poznal; rušil je stare idole / njegov idol je denar ♪
- idolatríja -e ž (ȋ) knjiž. čaščenje idolov: razširjenost idolatrije // navadno z rodilnikom pretirano čaščenje, oboževanje: idolatrija intelekta ♪
- idololatríja -e ž (ȋ) knjiž., redko čaščenje idolov: razširjenost idololatrije // navadno z rodilnikom pretirano čaščenje, oboževanje: idololatrija intelekta ♪
- iglárstvo in íglarstvo -a s (ȃ; ȋ) iglarska obrt: v tistem kraju so se ukvarjali z iglarstvom ♪
- iglokóžec -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. zvezdasto somerne morske živali, porasle z bodicami, Echinodermata ♪
- íglovje in iglóvje -a s (ȋ; ọ̑) iglast(i) gozd: v iglovju je šelestelo // redko igličevje, igličje: plast iglovja pod smreko ♪
- ignoránca -e ž (ȃ) ekspr. nevednost, omejenost: pokazal je strašno ignoranco; ignoranca tega človeka glede političnih dogodkov / redko jezila ga je šefova ignoranca njegovih prizadevanj ignoriranje ♪
- ignoránt in ignorànt -ánta m (ā á; ȁ á) ekspr. neveden, omejen človek: ta človek je popoln ignorant; razglasiti, veljati za ignoranta / literarni ignorant; ignorant v psihologiji ♪
- ignorántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na ignorante ali ignoranco: ignorantski ljudje / ignorantski odnos do problema omalovažujoč ♪
- ignorántstvo -a s (ā) redko ignoranca: v svojem ignorantstvu je mislil, da zna vse ♪
- ignoríranje -a s (ȋ) glagolnik od ignorirati: nesrečen je zaradi njenega ignoriranja / ignoriranje ustavnih določb ♪
- ignorírati -am nedov. in dov. (ȋ) nav. ekspr. ravnati, delati namenoma tako, kot bi koga sploh ne bilo, ne meniti se za: videl je, da ga nekdanji dijaki ignorirajo; očitno, popolnoma ignorirati koga / ignorirati sodobne raziskovalne metode; nove opere niso izžvižgali, ampak so jo ignorirali / zahteve tako številnih članov organizacije ni mogoče ignorirati omalovaževati ♪
- igó ižésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. knjiž., redko jarem: vola so odpeli izpod ižesa / rešiti se turškega ižesa / dajatve so bile za ljudstvo strašno igo nadloga, breme 2. nar. vprežna priprava, ki se da živali na čelo; čelni jarem: vol je tiščal glavo v igo ♪
15.276 15.301 15.326 15.351 15.376 15.401 15.426 15.451 15.476 15.501