Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (15.301-15.325)
- hrúškovica -e ž (ú) redko hruševka, hruškovka: piti hruškovico ♪
- hruškovína in hrúškovina -e ž (í; ú) hruškov les: omara iz hruškovine ♪
- hrúškovka -e ž (ú) voda, v kateri so se kuhale (suhe) hruške: piti hruškovko ♪
- hrúškovnica -e ž (ú) nar. hruševec, hruškovec: Pri teh hišah so ljudje potnikom, kakršni smo bili mi, postregli z jabolčnico ali s hruškovnico (M. Kranjec) ♪
- hrváškosŕbski -a -o prid. (ȃ-ȓ) nanašajoč se na Hrvate in Srbe: hrvaškosrbski jezik ♪
- hrváštvo -a s (ȃ) lastnosti, značilnosti Hrvatov ♪
- hrvátskosŕbski -a -o prid. (ȃ-ȓ) nanašajoč se na Hrvate in Srbe: hrvatskosrbski jezik ♪
- hrvátstvo -a s (ȃ) lastnosti, značilnosti Hrvatov: sorodnosti med srbstvom in hrvatstvom / to je prizadelo njegovo hrvatstvo hrvatsko narodno zavest ♪
- htónski -a -o prid. (ọ̑) v zvezi htonsko božanstvo, v grški mitologiji božanstvo, ki živi v podzemlju: olimpijska in htonska božanstva ♪
- hudíčevstvo -a s (í) ekspr. narava, lastnosti hudiča: ta ima nekaj hudičevstva v sebi // zelo slabo, hudobno dejanje: pri njem se zdi verjetno vse, tudi največje hudičevstvo; bogoskrunstva in hudičevstva ♪
- hudíkov -a -o prid. (í) evfem. hudičev: hudikovo zapeljevanje / zapletel se je v neko hudikovo afero / davi je ležala prav hudikova slana hudíkovo prisl.: imel je hudikovo dosti dela ♪
- hudímanov -a -o prid. (í) evfem. hudičev: hudimanove zvijače / ti hudimanovi smrkavci mu ne dajo miru / imel je hudimanovo srečo hudímanovo prisl.: hudimanovo sleparski; hudimanovo trdo delo ♪
- hudo... prvi del zloženk nanašajoč se na hud: hudodelec, hudoletnica, hudournik, hudovoljen ♪
- hudôba -e ž (ó) 1. star. hudobija, hudobnost: lagati iz hudobe / v svoji hudobi se ni zmenil za nikogar 2. ekspr. hudoben človek: najraje bi to hudobo pošteno pretepel / kaj moreš za to, če je fant taka hudoba / kot psovka: ti hudoba ti; kako moreš, hudoba, kaj takega reči 3. evfem., star. hudič: hudoba jo je zapeljevala / ekspr. peklenska hudoba ♪
- hudôbar -ja m (ȏ) evfem., redko hudič: grozila je s hudobarjem in peklom; črni hudobar ♪
- hudôbček -čka m (ó) redko hudiček ♪
- hudôbec -bca m (ó) evfem. hudič: to misel mu je vdihnil hudobec; zli duhovi in hudobci / zapisati se hudobcu / ekspr. črn hudobec / ta človek je brezsrčen hudobec ♪
- hudôben -bna -o prid., hudôbnejši (ó ō) ki drugim želi in povzroča slabo, hudo: hudoben človek; ekspr. peklensko hudoben; hudobna je kot kača / hudoben otrok / da more biti tako hudoben / hudobno dejanje // ki izraža, kaže to željo: hudobne oči; ošinil ga je s hudobnim pogledom; hudoben smeh / v duši mu je dozorel hudoben naklep; hudoben namen ◊ rel. hudobni duh hudič hudôbno prisl.: hudobno gledati, muzati se; sam.: dobri in hudobni ♪
- hudobíja -e ž (ȋ) lastnost hudobnega človeka: storiti, žaliti iz hudobije; hudobija ljudi / polastila se ga je hudobija // zlobno, hudobno dejanje: napraviti, storiti hudobijo; zmožen je velike hudobije ● ekspr. sama hudobija ga je je zelo hudoben ♪
- hudobiján -a m (ȃ) ekspr. hudobnež: hudobijan ga je sovražno gledal / kot psovka ti hudobijan ti; molči, hudobijan ♪
- hudobíka -e ž (í) nar. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih; dobrovita: šibje hudobike ♪
- hudobíven -vna -o prid. (ȋ) star. hudoben: Strašni konec hudobivnega grajskega priganjača ga je vendarle pretresel (I. Zorec) ♪
- hudôbnež -a m (ȏ) hudoben človek: ima ga za hudobneža; velik, zakrknjen hudobnež; pravičniki in hudobneži ♪
- hudôbnica -e ž (ȏ) hudobna ženska: hudobnica mu ne da miru; hudobnica jo je pognala z doma ♪
- hudôbnik -a m (ȏ) star. hudobnež: hudobniki so ga hujskali proti staršem ♪
15.176 15.201 15.226 15.251 15.276 15.301 15.326 15.351 15.376 15.401