Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (15.276-15.300) 
- hromosom ipd. gl. kromosom ipd. ♪
- hrômost in hromóst -i ž (ó; ọ̑) lastnost, stanje hromega: zaradi hromosti ne more iz hiše; delna hromost; hromost nog; pren., knjiž. duhovna hromost ♪
- hromòt -ôta m (ȍ ó) knjiž., redko hrumenje: kljub hromotu je dobro spal ♪
- hromôta -e ž (ó) lastnost, stanje hromega: težila ga je hromota; hromota nog; hromota v križu / ranjenec je čutil vedno večjo hromoto; pren., knjiž. duhovna hromota ♪
- hromôten -tna -o prid. (ó) nekoliko hrom: star je že in hromoten; hromotna ženska // nar. slaboten, bolehen: zadnje čase je nekam hromoten ♪
- hromôtnost -i ž (ó) lastnost, stanje hromotnega: zaradi hromotnosti je bil odvisen od drugih ♪
- hrôpec -pca m (ō) nav. mn., med. grgrajoč, piskajoč glas pri dihanju: zdravnik je ugotovil hropce v pljučih / suhi hropci ki nastanejo, kadar je v sapnicah vlečljiv izcedek; vlažni hropci ki nastanejo, kadar je v sapnicah tekoč izcedek ♪
- hropênje -a s (é) glagolnik od hropeti ali hropsti: iz sobe je bilo slišati hropenje / hropenje razjarjene živali / hropenje motorja, vlaka ♪
- hropéti -ím nedov., tudi hrôpel (ẹ́ í) 1. dihati z grgrajočimi, piskajočimi glasovi: bolnica je hropela in lovila sapo; brezoseb. v prsih mu hropi ∙ ekspr. hropela je nerazločne besede hropeče govorila 2. ekspr. dajati hropenju podobne glasove: lokomotiva hropi hropé: prsi so se mu hrope vzdigovale hropèč -éča -e: ležal je težko hropeč; hropeči ranjenci; prisl.: hropeče dihati ♪
- hropljáj -a m (ȃ) knjiž. hropeč dih: še nekaj hropljajev in umrl je ♪
- hrôpniti -em dov. (ó ȏ) dihniti s hropečim glasom: hropnil je in umrl ∙ ekspr. ti si me ovadil, je zamolklo hropnil hropeče rekel ♪
- hropòt -ôta m (ȍ ó) redko ropot: hropot motorjev // hropenje: smrtni hropot je prihajal iz njegovih ust ♪
- hropotáti -ám nedov. (á ȃ) redko ropotati: ni mogel spati, ker je motor neprestano hropotal ♪
- hrôpsti hrôpem nedov., hrópel in hrôpel hrôpla (ó) 1. dihati z grgrajočimi, piskajočimi glasovi: bolnik hrope; hropla je vedno glasneje; težko hropsti / hropsti od bolečine, pod bremenom / konji so hropli od napora; brezoseb. v prsih mu hrope ∙ ekspr. opeharil me že ne boš, je hropel hropeče govoril 2. ekspr. dajati hropenju podobne glasove: lokomotiva hrope in sopiha; prim. hropeti ♪
- hrôšč hrôšča m (ȍ ó) 1. žuželka s trdimi sprednjimi krili in grizalom: hrošči letajo, lezejo; pisani hrošči; ličinka hrošča ♦ zool. koloradski hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata; rjavi ali majski hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris 2. žarg. tip osebnega avtomobila znamke Volkswagen: kupil si je hrošča ♪
- hrôščar -ja m (ȏ) kdor zbira hrošče, navadno v študijske namene: bil je navdušen hroščar in metuljar ♪
- hrôšček -čka m (ō) manjšalnica od hrošč: priletel je zlato rumen hrošček ♪
- hrôščev -a -o prid. (ó) nanašajoč se na hrošče: hroščeva krila / hroščevo leto leto, ko se v velikih množinah pojavijo rjavi hrošči ♦ zool. hroščeva pokrovka trdo sprednje krilo pri hrošču ♪
- hrôščevski -a -o (ó) pridevnik od hrošč: hroščevska krila ♪
- hrumòt -ôta m (ȍ ó) knjiž. hrumenje: tišina se je spremenila v peklenski hrumot / hrumot tankov, vlaka ♪
- hrúpnost -i ž (ū) lastnost, značilnost hrupnega: navadil se je južnjaške hrupnosti; hrupnost zabav / s svojo hrupnostjo je bil pravo nasprotje bratu ♪
- hrúpoma prisl. (ȗ) knjiž. s hrupom, hrupno: hrupoma odpreti okno, planiti v sobo ♪
- hrupòt -ôta m (ȍ ó) knjiž., redko hrup, trušč: povzročiti hrupot ♪
- hrúškov -a -o prid. (ú) nanašajoč se na hruško: hruškov les; hruškovo drevo / hruškova palica / hruškova voda / hruškov liker ♪
- hrúškovec -vca m (ú) mošt ali žganje iz hrušk: pili so hruškovec; postregli so z domačim hruškovcem; kozarec sladkega hruškovca ♪
15.151 15.176 15.201 15.226 15.251 15.276 15.301 15.326 15.351 15.376 
