Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (1.526-1.550)


  1.      odjésti  -jém dov., 2. mn. odjéste, 3. mn. odjedó tudi odjéjo; odjéj in odjèj odjéjte; odjédel odjédla, stil. odjèl odjéla (ẹ́) ekspr. povzročiti, da kdo česa ne dobi, nima več: odjesti komu delo, zaslužek; odjesti dediču posestvo / odjedel mu je izvolitev preprečil; odjedla ji je moža prevzela; odjedel mu je paciente jih odvrnil od njega ♪
  2.      odjézditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) z jezdenjem se oddaljiti: odjezdili so z dvorišča; odjezditi v diru ♪
  3.      odjúga  -e ž (ȗ) otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju: zunaj je nastopila odjuga / dvodnevna odjuga / taljenje snega ob odjugi; pren., ekspr. pričakovati politično odjugo ♪
  4.      odjúžiti se  -im se dov. (ú ȗ) postati pod vplivom južnega vetra toplejši: vreme se je odjužilo; brezoseb. zadnje dni se je precej odjužilo odjúžen -a -o: odjužen sneg razmehčan, topeč se ♪
  5.      odkàr  vez. (ȁ) v časovnih odvisnih stavkih za izražanje meje v preteklosti, od katere poteka dejanje nadrednega stavka: odkar ga poznam, se ni nič spremenil; odkar se je preselil, še ni prestopil domačega praga; to se dogaja, odkar svet stoji; tri leta je že, odkar živi v mestu ♪
  6.      odkášljati  -am dov. (ȃ) s kašljanjem odgovoriti, oglasiti se: ko je vstopila, mi je pomenljivo zakašljal, jaz sem mu pa odkašljal odkášljati se s kašljanjem spraviti sluz iz grla, sapnika: odkašljal se je in začel govoriti; ne more se odkašljati ♪
  7.      odkašljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od odkašljevati se: po dolgem odkašljevanju je spregovoril / iz sobe je bilo slišati hripavo odkašljevanje ♪
  8.      odkašljeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) s kašljanjem spravljati sluz iz grla, sapnika: odkašljuje se, a se ne more odkašljati ♪
  9.      odkázati  tudi odkazáti -kážem dov. (á á á) 1. določiti, kaj naj kdo opravi, dela, navadno v določenem času: gospodinja ji je odkazala delo za vsak dan; profesor jim vsako uro odkaže novo lekcijo // določiti kraj in obseg česa: odkazali so prostor za novo šolo; odkazati zemljišče za sadovnjak / odkazali so jim stražarska mesta 2. star. napraviti, da preide kaj drugemu v uporabo; dati: odkazali so mu lepo, zračno sobo / odkazali so jim uniforme ● publ. dobiček so odkazali za gradnjo nove poslovne stavbe namenili; publ. romanu so v literaturi odkazali pravo mesto so ga pravilno ocenili ◊ gozd. odkazati drevesa za posek izbrati in označiti jih odkázan -a -o: sesti na odkazani prostor; odkazana soba mu je ugajala; odkazano delo; odkazana drevesa ♪
  10.      odkazovánje  -a s (ȃ) glagolnik od odkazovati: odkazovanje dela, snovi za učenje / nepravilno odkazovanje lesa ♪
  11.      odkazováti  -újem nedov. (á ȗ) določati, kaj naj kdo opravi, dela, navadno v določenem času: delo ji je odkazovala starejša sestra // določati kraj in obseg česa: odkazovati parcele za gradnjo ● publ. slovstvena zgodovina mu odkazuje prvo mesto med obema vojnama ga ocenjuje za najboljšega, najpomembnejšega ♪
  12.      odkídati  -am dov. (í ȋ) odstraniti a) sneg: odkidati zametene ceste / odkidati sneg s pločnika b) gnoj, blato: odkidati živini / odkidati nesnago odkídan -a -o: odkidan sneg; odkidana steza ♪
  13.      odkidávati  -am nedov. (ȃ) kidati: vsako jutro je moral odkidavati / odkidavati sneg / odkidavati izpod živine ♪
  14.      odkímati  -am dov. (ȋ) 1. z gibom glave na levo in desno izraziti nesoglasje, zanikanje: odkimal je, češ da se ne strinja; na njegovo vprašanje je odkimal / ne boš jedel, je vprašala. Ne, je odkimal / odkimati z glavo 2. z gibi glave odzdraviti: prišlecu je prijazno odkimal ● ekspr. če ga bo prosil, mu ne bo odkimal mu ne bo odrekel; redko vsa osupla je odkimala z glavo zmajala ♪
  15.      odkimávati  -am nedov. (ȃ) 1. z gibi glave na levo in desno izražati nesoglasje, zanikanje: prodajalka odkimava, da takega blaga nimajo; nič ni odgovorila, samo odkimavala je / odkimavati z glavo 2. z gibi glave odzdravljati: vstopali so drug za drugim in je moral kar naprej odkimavati ● kar ne morem verjeti, je odkimaval oče zmajeval ♪
  16.      odkimováti  -újem nedov. (á ȗ) odkimavati: ni videti zadovoljen, odkimuje / kar naprej je odkimoval vstopajočim ♪
  17.      odkladalíšče  -a s (í) odlagališče: odkladališče lesa, peska ♪
  18.      odkládati  -am nedov. (ȃ) raba peša odlagati: počasi je odkladal suknjič in se plašno oziral okrog / odkladati les na določena mesta; pesek so odkladali na robu cestišča / dolgo je odkladal odgovor; odkladati potovanje ♪
  19.      odkladnína  -e ž (ȋ) plast peska, proda, zemlje, nastala zaradi odlaganja (tekoče) vode: jezerske, rečne odkladnine ♦ geol. kvartarne, terciarne odkladnine ♪
  20.      odklamáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. počasi, nerodno oditi: s povešeno glavo je odklamal iz hiše // oditi: le kam je spet odklamal ♪
  21.      odklánjanje  -a s (ȃ) glagolnik od odklanjati: odklanjanje pomoči / odklanjanje pripomb; odklanjanje idejno neustreznih sestavkov / odklanjanje dramskega dela je občinstvo izrazilo z molkom / tako ravnanje staršev povzroča pri otroku čustveno odklanjanje; idejno odklanjanje / odklanjanje elektronskega curka ♪
  22.      odklánjati  -am nedov. (ȃ) 1. ne sprejemati (kaj ponudenega): odklanjati honorar, nagrado / odklanjati pomoč, ponudbe / bolnik še vedno odklanja hrano noče jesti / v osmrtnicah cvetje hvaležno odklanjamo 2. ne soglašati s čim, ne upoštevati česa: njegov predlog odklanjajo; odklanjati pripombe, trditve, ugovore / tak način življenja odklanja 3. imeti, izražati negativen odnos do česa: otrok šolo še vedno odklanja / sodobno poezijo popolnoma odklanja // knjiž. ne čutiti naklonjenosti do koga, ne marati: sodelavci ga odklanjajo // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža voljo, željo osebka, da ne uresniči dejanja, kot ga določa samostalnik: odklanjati odgovor, podpis; odklanjal je sodelovanje z njimi ni hotel sodelovati / odklanjati odgovornost za kaj 4. knjiž., redko odstranjevati, odmikati: med potjo je moral odklanjati grmičje in veje 5. fiz. povzročati spremembo smeri gibanja ali širjenja valovanja zaradi zunanjega vpliva: kondenzator odklanja elektronski curek; odklanjati žarek iz prvotne smeri; svetlobni curek se odklanja ● knjiž. dekleta so ga po vrsti odklanjala niso hotela biti z njim v ljubezenskem odnosu, niso se hotela z njim poročiti; knjiž. s težavo so odklanjali napad odbijali odklánjati se odmikati se od normalnega, pravega: umetnost se odklanja ● publ. cena se od vrednosti zelo odklanja je zelo neprimerna, neustrezna; publ. nova likovna smer se odklanja od realizma postaja drugačna, nepovezana z njim odklanjajóč -a -e: odklanjajoč odnos; odklanjajoča kritika; prisl.: odklanjajoče govoriti, se vesti ♪
  23.      odklápljati  -am nedov. (ā) 1. z odstranitvijo povezovalne naprave ločevati od česa: odklapljati železniške vozove 2. izklapljati, izključevati: kar naprej odklaplja in vklaplja radio // prekinjati dovajanje česa: v sušnih obdobjih začnejo odklapljati električni tok ♪
  24.      odkláti  -kóljem dov., odkôlji odkoljíte (á ọ́) s klanjem odstraniti: odklati trščico od polena; sklad se je odklal od skale in zgrmel v dolino odklán -a -o: odklana deščica; odklana skalna plast ♪
  25.      odklatíti  in odklátiti -im, tudi odklátiti -im dov. (ȋ á; á) redko sklatiti: odklatiti jabolko odklatíti se in odklátiti se, tudi odklátiti se slabš. oditi, odpraviti se: odklatil se je nekam po svetu ♪

   1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA