Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (14.401-14.425)


  1.      grdobiján  -a m (ȃ) redko grdoba, grdež ♪
  2.      grdoglèd  -éda m (ȅ ẹ́) knjiž. kdor grdo, neprijazno gleda: ustrašil se je grdogleda ♪
  3.      grdogléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki grdo, neprijazno gleda: grdogled stražar / grdoglede oči ♪
  4.      grdoglédost  -i ž (ẹ̄) značilnost grdogledega človeka ♪
  5.      gŕdost  -i ž (ŕ) grdota: grd je, vendar mu grdost pristoji; občutiti lepoto in grdost; grdost kasarniških blokov / grdost značaja / zopet si bo izmislil novo grdost ♪
  6.      grdôta  -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost grdega: ni opazil njene grdote; grdota oblik; grdota zmaličenega obraza / opazovati lepote in grdote velemesta lepe in grde stvari 2. redko grdobija: naredili so dosti krivic in grdot ♪
  7.      grebenálo  -a s (á) agr. priprava za kopanje in zasipanje jarkov ♪
  8.      grebílo  -a s (í) redko greblja ♪
  9.      grêdno  -ega s (ē) nar. povrtnina: Setev je gnala, prva setev. Zdaj so lahko računali: tu bo k leti koruza, tu krompir, tu gredno (M. Kranjec) ♪
  10.      gredóč  prisl. (ọ̄) 1. izraža, da kdo kaj opravi medtem, ko kam gre: ko boš šel domov, se gredoč ustavi še pri stricu; na poti iz tovarne je gredoč obiskal še vse gostilne 2. nar. v trenutku, takoj: tak je: obrne se in gredoč pozabi na žalost; legel je in gredoč zaspal // z lahkoto, brez težav: ne bojim se ga, gredoč ga premagam 3. nar. na hitro, bežno: samo gredoč ga je ošinila s pogledom 4. star. izraža, da se kaj posebej ne poudarja; mimogrede: toliko (pripomnim) samo gredoč; prim. iti ♪
  11.      grêgor  -ôrja m (é ó) slabš., v zvezi babji gregor ženskar, babjak: le po kom se je vrgel ta babji gregor ♪
  12.      gregorijánski  -a -o prid. (ȃ) v zvezah: astr. gregorijanski koledar koledar, ki ga je vpeljal Gregor XIII. in je še sedaj veljaven; muz. gregorijanski koral (staro)krščanska enoglasna liturgična glasba, ki jo je uredil Gregor Veliki ♪
  13.      grehôta  -e ž (ó) knjiž. moralna zabloda, pregreha: v delu so vidne grehote in neumnosti tistega časa; vdajati se grehotam / ekspr. kraljestvo grehote pokvarjenosti, nemoralnosti / ekspr., v povedno-prislovni rabi grehota je, da živite v takem stanovanju ♪
  14.      grehôten  -tna -o (ó) pridevnik od grehota: grehotna ženska ♪
  15.      grehôtnost  -i ž (ó) knjiž. lastnost grehotnega: spoznanje lastne grehotnosti ♪
  16.      grélo  -a s (ẹ́) 1. teh. del grelne naprave, ki oddaja toploto: moč grela / vstaviti novo električno grelo; pečica z infra greli 2. redko grelnik, grelec: vključiti grelo ♪
  17.      grenkôba  -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost grenkega: grenkoba morske vode / začutil je grenkobo v ustih grenek okus / pri njih sem užil mnogo grenkob težkih, neprijetnih stvari ♦ agr. bolezen črnega vina, ki mu daje grenek okus 2. duševna bolečina, zlasti zaradi doživetega razočaranja: polastila se ga je grenkoba; govoril je z grenkobo v srcu ♪
  18.      grenkôben  -bna -o prid. (ó ō) nekoliko grenek: grenkobna regratova solata / grenkoben okus / izgubljal se je v nejasnem, grenkobnem razmišljanju ♪
  19.      grenkôbnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost grenkobnega: grenkobnost pijače ♪
  20.      grenkoslàd  in grenkoslád -áda m (ȁ á; ȃ) bot. strupena rastlina z vijoličastimi cveti in rdečimi jagodami, Solanum dulcamara ♪
  21.      grênkost  tudi grenkóst -i ž (é; ọ̑) lastnost, značilnost grenkega 1: grenkost pelina; povečati grenkost pijače ♪
  22.      grenkóst  tudi grênkost -i ž (ọ̑; é) 1. lastnost, značilnost grenkega 2: grenkost slovesa, spoznanja / okušal je grenkost inštruktorskega dela težavnost, neprijetnost / knjiž. grenkosti življenja težke, neprijetne stvari 2. duševna bolečina, zlasti zaradi doživetega razočaranja: obšla jo je grenkost; veselje je bilo pomešano z grenkostjo ♪
  23.      grenkôta  -e ž (ó) star. grenkoba, grenkost: pijači je treba zmanjšati grenkoto / siliti bolnika z grenkotami grenkimi stvarmi ♪
  24.      gréšnost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje grešnega: dvigniti se iz grešnosti; človekova grešnost; grešnost dejanja ♪
  25.      grezílo  -a s (í) 1. teh. vrvica z utežjo za določanje navpične lege: z grezilom je ugotavljal navpičnost stene 2. geod., navadno v zvezi sondno grezilo priprava iz vrvi z merilom in kovinske uteži za merjenje vodnih globin: spustiti, vreči sondno grezilo ♪

   14.276 14.301 14.326 14.351 14.376 14.401 14.426 14.451 14.476 14.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA