Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (13.601-13.625) 
- gnócati -am nedov. (ọ̑) nar. obotavljati se, oklevati: nikar tako ne gnocaj ♪
- gnój -á in -a m, mest. ed. gnóju in gnôju (ọ̑) 1. iztrebki domačih živali, pomešani s steljo: kidati gnoj; navoziti, raztrositi gnoj; na dvorišču smrdi po gnoju; masten, uležan gnoj; konjski, svinjski gnoj; pred hlevom je bil velik kup gnoja; postavlja se ko petelin na gnoju / hlevski gnoj // redko gnojilo: izčrpani zemlji je treba dajati gnoj / umetni gnoj 2. gosta, navadno rumenkasto zelena tekočina, nastala pri nekaterih vnetjih: gnoj se cedi iz rane; brisati gnoj; gost gnoj 3. nizko zelo len, zanikrn človek: spodi ta gnoj od hiše; bil si in boš ostal gnoj ● ekspr. potegnil ga je iz gnoja rešil iz težkega položaja; ekspr. toliko je sadja, da se gnoj dela iz njega zelo veliko ♪
- gnoják -a m (á) vrtn. zaprta greda, ogrevana z gnojem: vzgojiti sadike v gnojaku ♪
- gnojár -ja m (á) kdor nosi ali razvaža gnoj: najeli so gnojarje ♪
- gnôjen -jna -o prid. (ó) nanašajoč se na gnoj: a) pleten gnojni koš; gnojni voz; gnojna jama; gnojne vile / na njivi so bili številni gnojni kupi / gnojna prst b) gnojna rana; gnojno vnetje žrela / gnojni izcedek gnôjno prisl.: gnojno sluzast izcedek iz rane ♪
- gnojênje -a s (é) glagolnik od gnojiti: a) izboljševati zemljo z gnojenjem; gnojenje travnika s kompostom ♦ agr. foliarno gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste b) gnojenje podkožnega tkiva / bakterije gnojenja ♪
- gnójevka -e ž (ọ̑) vrtn. prst iz preperelega gnoja: lončnicam so dodali še gnojevko ♪
- gnojílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gnojilo: gnojilna raztopina; gnojilne snovi / gnojilna vrednost ♪
- gnojílo -a s (í) snov, ki se dodaja zemlji za večanje njene rodovitnosti: kupiti, proizvajati gnojila; za gnojilo se pri povrtninah najpogosteje uporablja hlevski gnoj; dušičnato, kalijevo gnojilo; naravna, umetna gnojila ♪
- gnojíšče -a s (í) prostor za odlaganje gnoja: gnojišče je blizu hleva; obzidano gnojišče / brska po smeteh na gnojišču ♪
- gnojíščen -čna -o (ȋ) pridevnik od gnojišče: gnojiščna jama ♪
- gnojíščnica -e ž (ȋ) redko gnojnica: travnik so pognojili z gnojiščnico ♪
- gnojíti -ím nedov. (ȋ í) dodajati zemlji gnojilo: gnojimo v jeseni in spomladi; gnojiti krompir, star. krompirju; gnojiti s hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili; dobro, temeljito gnojiti; pren., ekspr. ljudstvo je s krvjo gnojilo to zemljo // večati rodovitnost zemlje: tudi odpadlo listje gnoji gnojíti se nav. 3. os. biti v stanju tvorjenja, izločanja gnoja: rana se gnoji gnojèč -éča -e: gnoječa se rana gnojèn -êna -o: gnojena in skrbno obdelovana zemlja; njive so dobro gnojene ♪
- gnojívo -a s (í) snov, ki veča rodovitnost zemlje: hlevski gnoj je dobro gnojivo / kupiti gnojiva gnojila ♪
- gnójnica tudi gnojníca -e ž (ọ́; í) seč, tekočina, ki se navadno zbira v gnojnični jami: gnojiti, zalivati z gnojnico; črpalka za gnojnico; smrdi kakor gnojnica ∙ ekspr. drugega ne zna kot polivati z gnojnico grdo, nesramno govoriti o kom ♪
- gnójničen tudi gnojníčen -čna -o prid. (ọ́; ȋ) nanašajoč se na gnojnico: gnojnična črpalka; gnojnična jama / gnojnična mlakuža ♪
- gnojnják -a m (á) redko gnojni voz ♪
- gnójšnica -e ž (ọ̄) nar. štajersko gnojnica ♪
- gnójvoža -e ž (ọ̑) nar. koroško skupno odvažanje gnoja na polje: med gnojvožo je hrana dobra in obilna ♪
- gnóm -a m (ọ̑) mitol. škrat, palček, ki varuje zaklade v zemlji: gnomi in različna druga mitološka bitja ♪
- gnóma -e ž (ọ̑) lit. jedrnato izražena misel, izrek ♪
- gnómičen -čna -o prid. (ọ́) lit. ki ima gnome: gnomična poezija / gnomični pesnik ♪
- gnómik -a m (ọ́) pri starih Grkih pesnik gnomičnih pesmi ♪
- gnomolóški -a -o prid. (ọ̑) lit. gnomičen: gnomološka vrsta pesnitve ♪
- gnómon -a m (ọ̑) astr. kazalec na sončni uri ♪
13.476 13.501 13.526 13.551 13.576 13.601 13.626 13.651 13.676 13.701 
