Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (11.451-11.475)


  1.      dúlo  -a s (ú) redko izbočeni del klobuka; štula: jabolka so nabirali v dulo in v rokave ♪
  2.      dúo  -a m (ȗ) muz. skladba za dve različni glasbili: duo za violino in violončelo // izvajanje take skladbe: vadita duo / bila sta izredno uigran duo / nastopata v duu ♪
  3.      duodécima  -e ž (ẹ̑) muz. interval v obsegu dvanajstih diatoničnih stopenj: zaigrati duodecimo // dvanajsta diatonična stopnja glede na dani ton ♪
  4.      duodecimálen  -lna -o prid. (ȃ) mat. dvanajstiški: duodecimalni sistem ♪
  5.      duodenálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na duodenum: duodenalni ulkus / duodenalna sonda ♪
  6.      duodénum  -a m (ẹ̑) anat. dvanajstnik ♪
  7.      dúodióda  -e ž (ȗ-ọ̑) elektr. elektronka, ki ima dve anodi in dve katodi ♪
  8.      duóla  -e ž (ọ̑) muz. delitev tridelne enote v taktu na dva enaka dela: duole in triole povzročajo izvajalcem pogosto težave ♪
  9.      duopól  -a m (ọ̑) ekon. položaj na trgu, kadar prodajata določeno blago samo dva ponudnika ♪
  10.      dúplo  -a s (ú) 1. votlina v deblu; duplina: sršeni so se kar usuli iz dupla; ptiči si delajo gnezda v duplih / drevesno duplo 2. zastar. votlina: prenočil je v vlažnem skalnem duplu ♪
  11.      dúrativnost  in duratívnost -i ž (ȗ; ȋ) lingv. lastnost trajnega glagola; trajnost: durativnost glagolskega dejanja ♪
  12.      dúrmólovski  in dúr-mólovski -a -o prid. (ȗ-ọ̑) muz. ki ima za osnovo dur in mol: durmolovski sistem; durmolovska struktura zahodnoevropske glasbe ♪
  13.      dúrov  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na dur: durov akord, trozvok; durov tonovski način; zaigrati durovo in molovo lestvico; C-durova lestvica ♪
  14.      dúrovski  -a -o prid. (ȗ) muz. durov: durovski tonovski način; durovska lestvica ♪
  15.      dušebrížništvo  -a s (ȋ) nav. šalj. opravljanje duhovniškega poklica: dušebrižništvo mu je delalo velike skrbi / posvetiti se dušebrižništvu ♪
  16.      dušeslóvec  -vca m (ọ̑) strokovnjak za psihologijo; psiholog: razvil se je v pomembnega dušeslovca / dober pisatelj je tudi dober dušeslovec ♪
  17.      dušeslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dušeslovje; psihološki: dušeslovna študija / dušeslovna analiza ♪
  18.      dušeslóvje  -a s (ọ̑) veda, ki raziskuje človeško duševnost; psihologija: bil je strokovnjak v dušeslovju; eksperimentalno, sodobno dušeslovje ♪
  19.      dušévnost  -i ž (ẹ̄) skupek človekovih čustvenih, miselnih in voljnih značilnosti: mladostnikova, otrokova duševnost; razdvojena duševnost; duševnost odraslega / študija o duševnosti pri živalih / umetnina je izraz mlade, lirično čuteče duševnosti ♪
  20.      dušíkov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dušik: dušikova kislina; dušikove spojine / proizvodnja dušikovih gnojil dušičnih ♦ bot. dušikove bakterije bakterije, ki presnavljajo dušik v naravi ♪
  21.      dušílo  -a s (í) kar duši, zmanjšuje jakost česa: potrebno bi bilo kako dušilo ♪
  22.      dúškoma  prisl. (ȗ) na dušek, v dušku: izpiti duškoma; duškoma piti; duškoma zvrniti kozarec vina ♪
  23.      dušljívost  -i ž (í) lastnost dušljivega: dušljivost megle; dušljivost s prahom prenasičenega zraka / dušljivost malomeščanskega okolja ♪
  24.      dúšnopastírski  -a -o prid. (ȗ-í) nanašajoč se na duhovnike, župnike: dušnopastirski poklic; dušnopastirska služba / pretresali so dušnopastirska vprašanja ♪
  25.      dváinpólkrat  [u̯k] prisl. (ȃ-ọ̑) izraža povečanje ali zmanjšanje za dve enoti in pol: dvainpolkrat več ♪

   11.326 11.351 11.376 11.401 11.426 11.451 11.476 11.501 11.526 11.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA