Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (11.376-11.400)
- družínstvo -a s (ȋ) knjiž. kar je v zvezi z družino: doživetje družinstva in očetovstva / žene so bedele nad družinstvom ♪
- družljívost -i ž (í) knjiž. lastnost družljivega človeka: plašnim otrokom je treba pomagati do večje družljivosti ♪
- drúžnost -i ž (ú) knjiž. 1. nagnjenost k življenju v kolektivu, v družbi: družnost je človeku že prirojena; za življenje termitov je značilna visoka stopnja družnosti 2. prijateljsko, razumevajoče sožitje: nekaj mesecev je živel v tesni družnosti z mladim slikarjem ♪
- drvárstvo -a s (ȃ) napravljanje drv: drvarstvo in oglarstvo ♪
- drvénost -i ž (ẹ̑) ekspr. nerodnost, okornost: bila je je sama drvenost ♪
- dŕvo -a s (ŕ) 1. nar. poleno: v peči je prasketalo suho drvo 2. slabš. neroden, okoren človek: tako drvo je, ničesar ne razume / kot psovka zgani se, drvo ♪
- drvojédka -e ž (ẹ̑) redko hišna goba: drvojedka je napadla les ♪
- drvolázec -zca m (ȃ) zool., v zvezi gozdni drvolazec afriška gozdna žival zajčje velikosti, Dendrohyrax dorsalis ♪
- drvonítka -e ž (ȋ) teh. tkanina z vtkanimi lesenimi paličicami: opažiti steno z drvonitko; zastor iz drvonitke ♪
- drvosèk in drvosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. redko del gozda z drevjem, primernim za drva: gost drvosek 2. zastar. drvar: zagoreli drvoseki ♪
- drvóšec -šca m (ọ́) nar. gorenjsko del gozda z drevjem, primernim za drva: iti v drvošec napravljat drva // gozd sploh: temni smrekovi drvošci ♪
- drvótan -a m (ọ̄) nar. prostor na dvorišču za sekanje, cepljenje drv: Škerget si je zvijal cigareto in se pogovarjal z otroki na drvotanu ob drvarnici (F. Godina) ♪
- drzálo -a s (á) gozd. orodje za drzanje ♪
- dŕzkost -i ž (ŕ) knjiž. drznost, predrznost: drzkost njegovih besed me je močno prizadela ♪
- drznogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) knjiž. ki drzno gleda: spomnil se je na tistega drznogledega oficirja ♪
- drznoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima drzne oči: drznooka spogledljivka ♪
- dŕznost -i ž (ŕ) lastnost drznega: bil je znan zaradi svoje nenavadne drznosti / z drznostjo ne boš pri njem nič dosegel ♪
- drzovít -a -o prid. (ȋ) star. drzen: drzovit jezdec; postaja napadalen in drzovit / drzovita vožnja / drzovita hipoteza ♪
- drzovítež -a m (ȋ) star. drznež: če bi ne bil tak drzovitež, bi ga bili že zdavnaj ujeli / nihče ne mara tega drzoviteža ♪
- drzovítost -i ž (ȋ) star. drznost: prevelika drzovitost te lahko stane življenje / vse mesto je govorilo o njenih drzovitostih predrznih, nesramnih dejanjih ♪
- držálo -a s (á) 1. del orodja, priprave, stroja, namenjen za držanje z rokami: zlomiti držalo kladiva; leseno držalo; držalo vesla; držalo iz plastične mase; držalo pri biču; z vso težo se je oprl na držali pri plugu // del peresnika, namenjen za držanje: nekateri učenci so se nervozno presedali in grizli držala / kupil si je svinčnik, radirko in držalo peresnik 2. priprava, na katero se kaj postavi, obesi: svetilko je obesil na posebno držalo; stopnišče krasijo tudi zelo lepa držala za bakle ♦ teh. elektrodno držalo del varilne priprave, v katero se vpne elektroda ♪
- državljánskopráven -vna -o prid. (ȃ-ā) nanašajoč se na državljansko pravo: izvedenec za državljanskopravne zadeve ♪
- državljánstvo -a s (ȃ) pravna pripadnost določeni državi: državljanstvo mu je bilo odvzeto; imeti, sprejeti tuje državljanstvo; zaprositi za jugoslovansko državljanstvo; oseba brez državljanstva; zakon o državljanstvu ♪
- držávništvo -a s (ā) dejavnost državnikov: posvetiti se državništvu / nekaterim udeležencem konference je manjkalo pravo državništvo ♪
- držávno... prvi del zloženk (á) nanašajoč se na državen: državnoadministrativen državnocentralističen, državnopraven ♪
11.251 11.276 11.301 11.326 11.351 11.376 11.401 11.426 11.451 11.476