Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (11.301-11.325)


  1.      drôže  drôž ž mn. (ó ȏ) redko droži: pripraviti je znala zelo dobre drože / duh po vinskih drožah ♪
  2.      drôžen  -žna -o prid. (ó) nanašajoč se na droži, drože: drožno vino, žganje / drožne glivice glive kvasovke ♪
  3.      drožénec  -nca m (ẹ̄) redko droženka: napiti se droženca ♪
  4.      drožénka  -e ž (ẹ̄) žganje iz vinskih droži: tropinovec in droženka; steklenica droženke ♪
  5.      drôževec  in dróževec -vca m (ó; ọ́) droženka: natočila mu je kozarček droževca ♪
  6.      droží  -í ž mn. (ȋ ȋ) 1. nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta: z drožmi pečen kruh ima poseben okus // star. kvas: ne pozabi kupiti droži 2. usedlina v vinu ali pivu po končanem vrenju: kuhati žganje iz droži; vinske droži ♪
  7.      drožíce  -žíc ž mn. (í ȋ) nar. vzhodno nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta; droži: peči kruh z drožicami ♪
  8.      drožìč  -íča m (ȉ í) drogec ♪
  9.      drožíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od drožič: jablana je bila vsa podprta s tankimi drožički ♪
  10.      drožíti  -ím nedov. (ȋ í) redko z drogom poganjati splav ali čoln: drožil je na vse pretege na drugi breg ♪
  11.      drožjár  -ja m (á) nekdaj kdor izdeluje, prodaja droži ♪
  12.      drôžje  -a s (ó) redko droži: namesto kvasa so uporabljali drožje / na dnu sodov je ležalo drožje ♪
  13.      dróžka  -e ž (ọ̑) zlasti v ruskem okolju manjša nepokrita kočija: peljati se z drožko ♪
  14.      drožník  -a m (í) droženka: kadar ni imel slivovke, je bil dober tudi drožnik ♪
  15.      drsálo  -a s (á) redko orodje za drsanje, strganje: z drsalom je poravnal kup gramoza na cesti ♪
  16.      dŕsnost  -i ž (r̄) lastnost drsnega: drsnost poledenelih cest ♪
  17.      drugáčnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost drugačnega: boleče se je zavedala svoje drugačnosti, zato je bila pretirano občutljiva / ne moremo odločati o svoji takšnosti ali drugačnosti ♪
  18.      drugo...  prvi del zloženk nanašajoč se na drug prid.: drugobarven, drugosmeren; drugopasemski, drugoverka ♪
  19.      drugo...  ali drúgo... in drugo... prvi del zloženk (ū) nanašajoč se na drugi: drugonadstropen; drugokategornik, drugouvrščen; drugoinstančen ♪
  20.      drugobárven  -vna -o prid. (ȃ) ki je druge, drugačne barve: drugobarvne proge na čevljih; našitki iz drugobarvnega blaga / drugobarvno dekle drugopoltno dekle ♪
  21.      drugobít  -i ž (ȋ) filoz. bit zunaj človeka: stvarnost kot drugobit ♪
  22.      drugóč  prisl. (ọ̑) zastar. drugič: drugoč zaklicati ♪
  23.      drugód  prisl. (ọ̄) 1. izraža drug kraj, drugo mesto dejanja, stanja: drugod bolj skrbijo za izobrazbo; njegove misli so drugod drugje 2. izraža drug kraj pri premikanju iz kake smeri: on ni od tod, je od drugod; išči tod, ne drugod; od drugod prenesen / vrača se iz družbe ali od kod drugod ♪
  24.      drugódnji  -a -e prid. (ọ̄) redko ki je od drugod: drugodnjih izdelkov sploh ne marajo ♪
  25.      drúgoinstánčen  -čna -o prid. (ū-ȃ) nanašajoč se na drugo, višjo instanco: drugoinstančni državni organ ♦ jur. drugoinstančno sodišče sodišče druge stopnje ♪

   11.176 11.201 11.226 11.251 11.276 11.301 11.326 11.351 11.376 11.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA