Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (10.251-10.275)


  1.      dokopávati se  -am se nedov. (ȃ) ekspr. s prizadevanjem, trudom prihajati do česa: počasi se je dokopaval do besednih pomenov; dokopavati se do spoznanja ♪
  2.      dokoréj  prisl. (ẹ̄) zastar. izraža vprašanje, do katere časovne meje traja dejanje; do kdaj: dokorej ostanete tukaj / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih ne vem, dokorej bom danes delal ♪
  3.      dokósiti  -im dov. (ọ́) končati kosilo: ko je dokosil, je odšel ♪
  4.      dokosíti  -ím dov., dokósil; dokošèn (ȋ í) 1. končati košnjo: ko je dokosil, je naložil deteljo na voz 2. dodatno, zraven nakositi: voz še ni bil poln, zato je dokosil še nekaj trave ♪
  5.      dokováti  -kújem dov., dokovál (á ú) končati kovanje: dokoval je in odložil kladivo ♪
  6.      dokŕmiti  -im dov., tudi dokrmíla (ŕ) dodati krmo, hrano: dokrmiti čebele, živino ♪
  7.      doksográf  -a m (ȃ) zlasti pri starih Grkih pisec, ki zbira in zapisuje nauke filozofov ♪
  8.      doksologíja  -e ž (ȋ) rel. hvalni obrazec, s katerim se zaključujejo nekatere molitve ♪
  9.      dóktor  -ja m (ọ́) 1. najvišji akademski naslov, ki ga podeli univerza ali znanstvena ustanova: promovirati za doktorja; doktor prava; doktor matematičnih ved; kandidat je dobil naslov doktorja znanosti / častni doktor naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug / kot nagovor tovariš doktor; kot pristavek k imenu: doktor [dr.] Ivan Prijatelj; tudi neskl. govoril sem z doktor Zarnikom; neskl.: doktor Korenova; doktor Bleiweisove Novice // kdor ima doktorski naslov: zbrali so se sami doktorji biologije 2. pog. zdravnik: doktor mu je zapisal zdravila; poslali so me po doktorja 3. star. odvetnik, advokat: tako se spozna na pravde, da marsikakega mladega doktorja spravi v zadrego / za jezičnega doktorja študira ♪
  10.      doktoránd  -a m (ā) kdor se pripravlja na doktorat: danes bosta branila disertacijo dva doktoranda ♪
  11.      doktorándka  -e ž (ā) ženska oblika od doktorand ♪
  12.      doktorát  -a m (ȃ) 1. doktorski naslov: za docenta se zahteva doktorat; doseči, imeti, podeliti doktorat znanosti; doktorat iz ekonomskih ved / za zasluge so mu podelili častni doktorat iz medicine 2. delo, izpit za dosego doktorskega naslova: delati, narediti doktorat; pripravlja se na doktorat ♪
  13.      dóktorček  -čka m (ọ́) iron. manjšalnica od doktor: doktorčki vsakovrstnih ved ♪
  14.      dóktorica  -e ž (ọ́) 1. ženska, ki ima doktorski naslov: doktorica filoloških ved 2. pog. zdravnica: bil sem pri doktorici 3. star. zdravnikova žena ♪
  15.      doktorírati  -am dov. in nedov. (ȋ) doseči, pridobiti si doktorski naslov: septembra bo doktorirala; doktoriral je iz kemije; doktoriral je na ljubljanski univerzi ♪
  16.      dóktorjev  -a -o (ọ́) svojilni pridevnik od doktor ♪
  17.      dóktorski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na doktorje: a) podelili so mu doktorski naslov; doseči doktorsko čast / kandidat je oproščen doktorskega izpita / doktorska diploma b) v teh hribih je doktorska služba precej naporna / ekspr. ima doktorski podpis težko čitljiv, nerazločen ♪
  18.      dóktorstvo  -a s (ọ́) doktorski naslov, doktorska čast: doseči doktorstvo; s svojim doktorstvom si tam ne bo dosti pomagal ♪
  19.      doktrína  -e ž (ȋ) 1. sistem teorij z določenega področja: izjava se ne sklada z marksistično doktrino; politična, socialna doktrina / Rousseaujeva revolucionarna doktrina 2. knjiž. nazor, načelo: pisatelj utemeljuje v delu svojo doktrino; moderne dramaturške doktrine; doktrina stranke o neizbežnosti vojne // nav. slabš. togo, neživljenjsko mnenje ali naziranje: ideja, ki se spremeni v doktrino, rodi fanatizem / njegove besede so le suha doktrina ♪
  20.      doktrinálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na doktrino: doktrinalna trditev / doktrinalna nasprotja ♪
  21.      doktrinár  in doktrínar -ja m (á; ȋ) nav. slabš. kdor se natančno, togo drži doktrine: ni nikak doktrinar; ozkosrčen doktrinar; doktrinarji in dogmatiki ♪
  22.      doktrinárec  -rca m (ȃ) doktrinar: ozkosrčen doktrinarec ♪
  23.      doktrináren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na doktrino: doktrinarna razlaga zakona; trditev doktrinarnega krščanstva / slabš.: profesorjeva doktrinarna vnema; znanost ne sme biti doktrinarna doktrinárno prisl.: govori suho, doktrinarno ♪
  24.      doktrinárnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost doktrinarnega: doktrinarnost razprave ♪
  25.      doktrinárski  in doktrínarski -a -o prid. (á; ȋ) nanašajoč se na doktrinarje: doktrinarsko mišljenje; ostro je kritiziral njegovo doktrinarsko stališče ♪

   10.126 10.151 10.176 10.201 10.226 10.251 10.276 10.301 10.326 10.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA