Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (10.076-10.100)


  1.      dodévati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ́) zastar. dodajati: ljudske pesmi je popravljal in jim dodeval iz svojega ♪
  2.      dodôbra  in dodóbra prisl. (ȏ; ọ̑) temeljito, popolnoma: dodobra se naspati, ohladiti; dodobra premisliti; dodobra iztisnjena limona; dodobra prepojena tla ♪
  3.      dodojíti  -ím dov., dodójil (ȋ í) 1. prenehati dojiti: svinjo je prodal, ko je dodojila 2. dojiti do določene mere: otroka ni dodojila ♪
  4.      dofen  gl. dauphin ♪
  5.      dóga 1 -e ž (ọ́) deščica za sestavljanje lesene posode, navadno klana: doge so se razsušile; cepiti, kalati doge; hrastova doga; doge pri čebru, sodu; les za doge ♪
  6.      dóga 2 -e ž (ọ́) velik delovni ali hišni pes vitke postave s krepkim oprsjem in zelo kratko dlako: velika doga je stražila vhod / nemška doga ♪
  7.      dogájanje  -a s (ā) kar se dogaja: na vse dogajanje gleda mirno; živi odmaknjen od dogajanja v svetu // navadno s prilastkom celota dogodkov, ki se vrstijo v času, življenju: kritik je ves čas spremljal naše slovstveno dogajanje; iskati paralele v svetovnem dogajanju; vloga proletariata v zgodovinskem dogajanju / publ. vključevati se v družbeno dogajanje / pisatelj je postavil dogajanje v kmečko okolje; dogajanje v romanu bi bilo treba skoncentrirati; filmsko dogajanje / dogajanja v organizmu proces, potek ♪
  8.      dogájati se  -am se nedov. (ā) nav. 3. os. večkrat se zgoditi: v podjetju se dogajajo napake; to se pogosto dogaja v naši industriji / ekspr. v tej igri se nič ne dogaja v njej ni dramatskih konfliktov // izraža obstoj, potek v prostoru in času: ne vem, kaj se dogaja v tej hiši / roman se dogaja v nekem zdravilišču / slutil sem, da se z bratom nekaj hudega dogaja ♪
  9.      dogánjanje  -a s (ȃ) glagolnik od doganjati: doganjanje človekovega bistva ♪
  10.      dogánjati  -am nedov. (ȃ) knjiž. z razmišljanjem, raziskovanjem prihajati do česa: doganjati resnico; doganjati splošne značilnosti pojava doganjajóč -a -e: doganjajoč mislec ♪
  11.      doganjívost  -i ž (í) knjiž., redko doganljivost: kritikova doganjivost ♪
  12.      doganljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da dognati: doganljive prvine lirike; ta dejstva so doganljiva // ki je sposoben z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa: doganljiv in intuitiven kritik ♪
  13.      doganljívost  -i ž (í) knjiž. sposobnost z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa: avtorjeva pronicljivost in doganljivost; to delo je sad dolgega študija in doganljivosti ♪
  14.      dógar  -ja m (ọ̑) izdelovalec dog: dogarji in tesarji ♪
  15.      dógast  -a -o prid. (ọ́) vet., v zvezi dogasta stoja stoja pri živalih z navzven ukrivljenimi nogami ♪
  16.      dógemski  -a -o [gǝm] (ọ̑) pridevnik od dogma: dogemska zgodovina ♪
  17.      doglávnik  -a m (ȃ) zastar. prvi za poglavarjem, namestnik: poglavar in njegov doglavnik ♪
  18.      doglèd  -éda m (ȅ ẹ́) knjiž. oddaljenost, v kateri se da kaj (razločno) videti: jezdeci so izginili iz dogleda; ladja je priplula v dogled; vlak je že na, v dogledu ♪
  19.      doglédati  -am dov., dogléj in doglèj dogléjte (ẹ́ ẹ̑) 1. s pogledom doseči: ni mogel dogledati konca ravnine; komaj je dogledal do vrha 2. knjiž. doumeti, dojeti: dogledati globočino človeške bede; dogledati vlogo umetnosti v družbi ♪
  20.      dogléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. navadno v zvezi s čas, prihodnost časovno malo oddaljen: problem bo rešen v doglednem času; to napovedujejo za dogledno prihodnost bližnjo 2. redko s pogledom dosegljiv: bomba je eksplodirala v dogledni daljavi ♪
  21.      doglédnost  -i ž (ẹ́) knjiž. 1. bližnja prihodnost: upamo, da se bo to v doglednosti uresničilo 2. razdalja, do katere se da (razločno) videti: hiša se zgublja na robu doglednosti ♪
  22.      dogléžnjica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., redko obuvalo, ki sega do gležnjev ♪
  23.      dógma  -e ž (ọ̑) 1. rel. temeljni, nespremenljivi verski nauk: razglasiti za dogmo; cerkvene, verske dogme; dogma o sveti Trojici 2. nav. slabš. trditev, načelo, ki temelji na avtoriteti, ne na znanstvenih dokazih: ta nazor je dobil veljavo dogme; boj proti dogmam v znanosti / svoja dognanja ima za dogme ♪
  24.      dogmátičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na dogmo: to je dogmatični nauk cerkve; dogmatična definicija / dogmatična določba, kritika / dogmatično maličenje marksizma 2. nav. slabš. ki ne dopušča pomislekov, ugovorov, dokazovanja: pouk ne sme biti dogmatičen; dogmatično mišljenje, ravnanje; njegovo dogmatično stališče je bilo stvari v škodo / povedal je svoje mnenje v dogmatičnem tonu dogmátično prisl.: dogmatično trditi ♪
  25.      dogmátičnost  -i ž (á) nav. slabš. lastnost, značilnost dogmatičnega: tuja mu je vsaka dogmatičnost; moti jih dogmatičnost njegovih trditev / tak pouk vodi v dogmatičnost ♪

   9.951 9.976 10.001 10.026 10.051 10.076 10.101 10.126 10.151 10.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA