Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Noto (101-125)


  1.      površínski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na površino: površinska oblikovanost / površinska gniloba, razpoka; površinske krvne žilice / površinska gostota snovi; površinska obdelava kovin / površinske in globinske kamnine; površinske vode nanašajo v jezero blato ♦ fiz. površinska napetost na dolžinsko enoto preračunana sila, ki deluje na izbrano črto na površini tekočine; mont. površinski kop 2. knjiž. ki ne zadeva bistva: z ljudmi ima samo površinske stike; njeno veselje je samo površinsko // ki ne upošteva, zajema vsega, tudi podrobnosti; površen: površinske raziskave problema; površinsko ocenjevanje površínsko prisl.: površinsko obdelati; površinsko gledani predmeti; nekateri poročevalci so poročali le površinsko ♦ metal. površinsko kaliti ♪
  2.      práméter  -tra m (ȃ-ẹ̄) fiz. palica z označeno osnovno enoto za merjenje dolžine, ki predstavlja izhodiščno, prvotno merilo za to enoto: ogledati si prameter; kopije prametra ♪
  3.      prebráti  -bêrem dov., stil. preberó; prebrál (á é) 1. z branjem priti do konca besedila: ko bo knjigo prebral, jo bo vrnil / prebrati do konca 2. razpoznati znak, znake za glas, glasove in jih povezati v besedo: zaradi packe tega ni mogoče prebrati; prebrati naglas // dojeti vsebino besedila: prebrati knjigo v izvirniku; prebral je le prvo poglavje; skrbno prebrati 3. razumeti ustaljene, dogovorjene znake: prebrati šifrirano brzojavko; prebrati noto; prebrati rezultat, število 4. ugotoviti misli, čustva po zunanjih znamenjih: v pogledu je prebral, kar mu ni povedala / znal je prebrati njegovo misel / knjiž. tega človeka je lahko prebrati 5. večjo količino stvari iste vrste ločiti po kakovosti: prebrati obrana jabolka, krompir pred uskladiščenjem; prebrati tobakove liste // odstraniti slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: prebrati fižol, ribez, riž 6. odločiti se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo: prebrati službo; prebrati si mojstra / pustila ga je, ker si je prebrala se odločila za drugega fanta ∙ nič si ni prebral stvar, ki jo ima zdaj, ni boljša od prejšnje; v novih okoliščinah se mu ne godi bolje kot v prejšnjih prebrán -a -o: prebrane in oprane jagode; prebrane knjige ♪
  4.      predlóžek  -žka m (ọ̑) 1. šport., pri nogometu, hokeju dejstvo, da pride žoga, ploščica, navadno v smeri napada, v prazen prostor pred soigralca: dati, izkoristiti predložek / dolg, visok predložek / po predložku doseči gol 2. knjiž. kar se predloži komu, navadno v pismeni obliki: predložek vsebuje težje naloge; odkriti napako v predložku 3. kos blaga, pločevine, položen pred kaj: predložek pred pečjo ● žarg., šport. poslati predložek v kazenski prostor žogo, ploščico; redko ta slika mu je rabila za predložek predlogo; zastar. predložek seznama, vprašanj predložitev ◊ muz. melodični okrasek pred glavno noto ♪
  5.      preformírati  -am dov. (ȋ) knjiž. dati čemu drugačno obliko; preoblikovati: osnovno melodijo avtor nato večkrat preformira; zaznave celote se nekoliko preformirajo ♦ voj. preformirati enoto preformíran -a -o: preformirana zgodovinska metoda; preformirano poveljstvo ♪
  6.      preosnováti  -snújem dov., preosnovál (á ú) knjiž. preoblikovati, preurediti: ministrski predsednik je preosnoval vlado; inštitut se je preosnoval v samostojno znanstveno enoto / družba se je preosnovala po načelih svobodnega odločanja / preosnovati šolstvo reformirati ♪
  7.      preutrújati  -am nedov. (ú) preveč utrujati: monotonost dela ga je psihično preutrujala; preutrujati žival; preutrujati se z učenjem ♪
  8.      pritísk  -a m (ȋ) 1. glagolnik od pritisniti ali pritiskati: a) ta svinčnik že ob manjšem pritisku dela vidno črto; ob pritisku na tipko se zasliši ton; ustaviti kri s pritiskom na krvavečo žilo; poškodba zaradi pritiska ali udarca / pritisk na prizadeto mesto je zelo boleč b) pritisk tekočine na stene posode; jez ni vzdržal pritiska vode c) pritisk Slovanov proti zahodu č) močen pritisk krvi v glavo d) na njegovo odločitev je vplival očetov pritisk; odstopil je na pritisk javnega mnenja; s silo, pritiskom ukrotiti koga; moralni, politični pritisk 2. sila, ki deluje na kaj: pritisk na steno je popustil; na kamnine je deloval bočni pritisk; močen pritisk je dvignil zemeljsko skorjo; notranji, zunanji pritisk // sila na enoto površine; tlak: pritisk narašča, pada; meriti pritisk; majhen, velik pritisk / pritisk znaša 1.020 milibarov; kontrolirati pritisk v avtomobilskih gumah; nizek zračni pritisk; pritisk olja v motorju / lonec na (zvišani) pritisk lonec, v katerem se pod zvišanim tlakom živilo hitro skuha / plin (v posodi) je pod pritiskom tlak plina (v posodi) je večji kot zunanji (zračni) tlak; pod pritiskom vbrizgati maso v kalupe 3. nav. ekspr. kar nastane kot posledica izražanja volje, zahteve, da kdo uresniči, česar noče, ne želi: pritisk v deželi je vedno hujši; upirati se gospodarskemu, raznarodovalnemu pritisku; otresti se tujega pritiska / publ. izvajati, zaostrovati pritisk v družbi / živeti pod pritiskom // stanje velike duševne napetosti: pritisk v njem je popustil, se je stopnjeval / biti pod velikim čustvenim pritiskom ● pog. voda ima danes majhen pritisk zaradi nizkega tlaka vode v vodovodni cevi slabo teče iz pipe, cevi ◊ ekon. pritisk na cene; med. krvni pritisk pritisk krvi na stene žil in srca; metal. varjenje s pritiskom; meteor. greben visokega zračnega pritiska slabi; šah. pritisk na kraljevo krilo; teh. osni pritisk sila, s katero pritiskata kolesi vozila z isto osjo zaradi teže navzdol ♪
  9.      psálm  -a m (ȃ) vsaka od sto petdesetih pesmi, ki sestavljajo enoto svetega pisma: brati, peti psalme / spokorni, zahvalni psalmi / Knjiga psalmov ◊ muz. skladba za to pesem ♪
  10.      računálniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na (elektronske) računalnike ali računalništvo: računalniška oprema, tehnika / računalniški strokovnjak, tehnik / računalniški center; računalniški čas čas, ki ga porabi računalnik za neposredno obdelavo podatkov; računalniški program; računalniški sistem; računalniška beseda niz znakov, ki jih ima računalnik za eno podatkovno enoto računálniško prisl.: računalniško obdelati podatke ♪
  11.      ravnôta  -e ž (ó) zastar. ravnina: s hriba so se kmalu spustili na ravnoto ♪
  12.      razbíti  -bíjem dov., razbìl (í ȋ) 1. z udarcem, udarci narediti iz česa majhne, drobne dele: razbiti kamen, skalo; s kladivom razbiti / razbiti oreh; ekspr. razbiti na drobne koščke čisto, popolnoma / razbiti na veliko drobcev; udaril je in led se je razbil; pren., ekspr. razbiti temelje družbenega reda // nasilno zelo poškodovati: demonstranti so razbili poslopje, spomenik; s sekiro razbiti vrata / granata je razbila bunker // narediti, povzročiti, da kaj zaradi udarca, padca a) razpade na majhne, drobne dele: vse kozarce je že razbila; s fračo je razbil šipo; zrcalo je padlo na tla in se razbilo / vsa jajca so se razbila b) se zelo poškoduje, uniči: otrok bo igrače hitro razbil; razbiti avtomobil; čoln se je razbil ob čereh; razbiti si koleno / v pretepu mu je razbil nos 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kaka celota preide v dele: razbiti veliko posestvo; prostor razbijemo s primerno namestitvijo pohištva; z nastankom nove države se je ozemlje razbilo / razbiti vojaško enoto; skupino bo treba razbiti zaradi negativnih vplivov na druge učence / razbiti razred v dva manjša // narediti, povzročiti, da kaj preneha a) obstajati: s svojim vmešavanjem je razbila prijateljevo družino; njuno prijateljstvo se je razbilo / razbiti stari družbeni red / razbiti enotnost / tujčev prihod je razbil dobro razpoloženje / razbiti upanje b) delovati: aretacije so razbile organizacijo, stranko c) biti, potekati: policija je razbila demonstracije; nasprotna skupina si bo prizadevala razbiti sestanek 3. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: razbiti ideale; razbiti teorijo; v trenutku so se razbile vse iluzije / razbiti predsodke odpraviti ● ekspr. ta dogodek mu je razbil vse načrte preprečil, onemogočil; ekspr. glavo ti bom razbil, če ne umolkneš kaznoval te bom; tepen boš ◊ fiz. razbiti atom; šah. razbiti obrambo doseči, da kralj nasprotnega igralca zaradi premaknitve ali izgube figure ni več zavarovan razbívši zastar.: razbivši vrata, so vdrli v hišo razbít -a -o: razbita družina; skleda je razbita ležala na tleh; razbito okno; jedro društva je razbito ∙ knjiž. odgovarjal je z razbitim glasom žalostnim; publ. ozemlje je zelo razbito in nepregledno razčlenjeno; knjiž., redko pesnik je postajal vedno bolj razbit razdvojen, razklan ♪
  13.      razdelíti  -ím dov., razdélil (ȋ í) 1. iz celote narediti dele a) glede na prostor, površino: razdeliti zemljišče; s pregradami so razdelili hlev; z rezanjem razdeliti hlebec na štiri dele b) glede na enoto, skupino: razdeliti deželo na upravne enote; razdeliti po starosti / učitelj je razdelil učence v tri skupine glede na učni uspeh; razdeliti pesmi po vsebini / razdeliti blago po kakovosti // narediti, da kaj ni več enotno, strnjeno: okupator je razdelil slovensko deželo; množica se je ob zdravnikovem prihodu razdelila / novica jih je razdelila v dva tabora 2. narediti, da je kaj na celotni površini, v celotnem prostoru: rože je razdelila po vsej gredi; enakomerno razdeliti 3. od večje količine dati po delih: mati jim je razdelila kruh in sadje; zemljo je razdelil med sinove / razdeliti darove, miloščino / razdelili so karte in začeli igrati ● učitelj je razdelil učencem spričevala dal, izročil; režiser je že razdelil glavne vloge izbral igralce glavnih vlog razdeljèn -êna -o: na več delov razdeljeno zemljišče ♦ bot. dlanasto razdeljeni list ♪
  14.      razdeljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. iz celote delati dele a) glede na prostor, površino: pregrada razdeljuje prostor na dva dela; z rezanjem razdeljevati b) glede na enoto, skupino: razdeljevati učence v oddelke; razdeljevati po starosti / razdeljevati blago po kakovosti 2. delati, da je kaj na celotni površini, v celotnem prostoru: razdeljevati namaz po testu; enakomerno razdeljevati sadike 3. od večje količine dajati po delih: ljudem, ki jih je prizadel potres, so razdeljevali hrano in obleko; organizirano razdeljevati / razdeljevati miloščino / podjetje kupuje in razdeljuje filme ♪
  15.      razformírati  -am dov. (ȋ) knjiž. razpustiti, ukiniti: razformirati društvo, organizacijo; podjetje se je razformiralo ♦ voj. razformirati enoto razformíran -a -o: razformirana zadruga; komisija je že razformirana ♪
  16.      razvrednotévati  -am nedov. (ẹ́) fin. razvrednotovati: razvrednotevati denar ♪
  17.      reálen  -lna -o prid., reálnejši (ȃ) 1. ki v resnici obstaja ali se v resnici godi; resničen, stvaren: čutni, realni predmeti; duhovni svet je vsaj toliko realen kot predmetni; realen in namišljen / imeti ne le teoretične, ampak tudi realne možnosti za zmago / razlike med realno in idealno družbo 2. predmeten, stvaren, snoven: ideja je dobila realno osnovo z nakupom starega avtomobila / nekaj časa je poslušala zanimiv pogovor, potem pa se je vrnila v kuhinjo k bolj realnim opravkom / v pogovoru je bil zelo realen 3. ki je v skladu z določenimi dejstvi; ustrezen, pravilen: rezultat tekme je realen; realna ocena položaja 4. ki se da uresničiti, izpolniti; uresničljiv, izpolnljiv: postavljati si realne cilje; predlog ni realen, zato ga zavračam 5. ki pri mišljenju, ravnanju priznava, upošteva dejstva, uresničljive možnosti: bil je trezen, realen človek; bodite vendar realni in ne zahtevajte nemogočega / realna politika 6. ekon. izražen, merjen s količino blaga, ki se dobi za denarno enoto: realni dohodek se jim je nekoliko zmanjšal; realni in nominalni stroški ● publ. države realnega socializma Sovjetska zveza in vzhodnoevropske socialistične države; realna gimnazija nekdaj gimnazija s poudarkom na pouku živih jezikov in prirodoslovnih ved; ekspr. te besede so ga spet postavile na realna tla so povzročile, da se je spet zavedal resničnosti, mogočega, dovoljenega ◊ fiz. realni plin plin, katerega tlak pri konstantni temperaturi ni natančno obratno sorazmeren s prostornino; realna slika slika, ki nastane v presečišču podaljškov žarkov in jo lahko opazujemo z očesom ali na zaslonu, ki prestreže svetlobo; prava slika; geom. realna os hiperbole premer hiperbole na simetrali skozi realni gorišči; realna točka točka, katere koordinate so izrazljive z realnimi števili; jur. realna unija v monarhističnih državah zveza samostojnih držav s skupnim vladarjem in nekaterimi skupnimi organi; lit. realni čas čas, ki obstaja zunaj literarnega besedila; mat. realno število celo število, ulomek ali iracionalno število reálno prisl.: realno ocenjevati stanje; realno gledano ima prav; sam.: prepletanje realnega in pravljičnega ♪
  18.      recitácija  -e ž (á) umetniško branje, podajanje (pesniškega) teksta: recitacija znane pesmi; besedilo je primerno za recitacijo / zborna recitacija / poslušati recitacijo; na sporedu proslave je bilo tudi nekaj recitacij ● indijanske pesmi so pogosto le monotona recitacija petje, pri katerem se podajajo besede na način, ki je govor in petje hkrati ♪
  19.      regíster  -tra m (í) 1. uradni seznam, ki daje vpisanemu določen pravni položaj, pravice: izbrisati iz registra; vpisati v register / ladijski, letalski register; register avtomobilov; register gospodarskih organizacij 2. uradni seznam z določenimi podatki, namenjen evidenci: register dopisov, prebivalstva // knjiga, kartoteka s takim seznamom: najti podatek v registru // oddelek organa ali ustanova, ki vodi tak seznam: delati v registru 3. seznam v knjigi obravnavanih imen, besed z navedbo strani, kazalo: na koncu knjige je več registrov; register imen // seznam sploh: register kratic; sestaviti register jezikovnih napak / register (besed) v Dalmatinovi Bibliji 4. ekspr., navadno s prilastkom skupek česa glede na obseg, razpon: register daril je širok; nima ravno skromnega registra kletvic / pevka s širokim registrom 5. muz. razpon glasbila ali človeškega glasu, katerega toni se izvajajo na enak način in imajo enako barvo: ločiti glasove po registrih; nizek register; prsni register; registri trobente / peti vse registre // skupina piščali, jezičkov pri določenem glasbilu, ki dajejo ton enake barve: register je razglašen; vključiti drug register; harmonika z osmimi registri / orgelski registri / odpreti vse registre // vzvod z gumbom, stikalom za vključitev take skupine piščali, jezičkov: register se je zlomil; pritisniti na register ● ekspr. njegova angleščina ima širok register: od knjižnega do pouličnega jezika razpon, obseg; ekspr. odprla je vse svoje registre zelo glasno je govorila, pela ◊ elektr. register skupina pomnilnih elementov, ki lahko shrani eno podatkovno enoto; jur. sodni register ki ga vodi sodišče o delovnih organizacijah; zunanjetrgovinski register register delovnih organizacij ali register njihovih delavcev, ki smejo opravljati določene zunanjetrgovinske posle; navt. register ladij ustanova, ki z izdajanjem spričeval določa ladjam razrede ter z nadzorom gradnje in naprav skrbi za varno plovbo; tisk. register prostorsko ujemanje, pokrivanje enobarvnega tiska v knjigi, reviji ali prostorsko ujemanje barv pri barvnem tisku ♪
  20.      rekrutírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. nabirati, pridobivati za sodelovanje v boju, vojski: rekrutirati mlade fante iz vasi / rekrutirati nove borce, vojake; rekrutirati za partizane, obveščevalno službo / dov. rekrutirali so ga v drugi bataljon sprejeli, vzeli kot novinca 2. publ. nabirati, pridobivati sploh: rekrutirati somišljenike iz delavskih vrst rekrutírati se publ. nastajati iz pripadnikov drugega sloja: večina delavstva se je rekrutirala iz kmečkega prebivalstva; izobraženstvo se rekrutira iz različnih družbenih plasti ● publ. na javnih prireditvah se rekrutirajo tudi nadarjeni glasbeniki se odkrivajo rekrutíran -a -o: rekrutirani moški so odšli z enoto ♪
  21.      sformírati  -am dov. (ȋ) 1. sestaviti skupino za določene naloge: sformirati vojaško enoto 2. z vzgojo povzročiti pozitiven razvoj osebnosti; izoblikovati: šola sformira mlade ljudi / trpljenje v mladih letih ga je sformiralo v močno umetniško osebnost sformíran -a -o: sformiran človek; odprava je že sformirana ♪
  22.      síngular  -a m (ȋ) lingv. slovnično število, ki zaznamuje eno stvar ali enoto iz več stvari; ednina: genitiv singulara; singular, dual in plural / sklanjati v singularu ♪
  23.      skála 2 -e ž (á) 1. znaki na merilni pripravi, ki predstavljajo dogovorjeno enoto in izhodiščno točko; lestvica: temperaturna skala; skala tehtnice; skala na termometru; instrumenti s skalo / Celzijeva skala / merilna skala 2. del priprave z določenimi znaki, enotami: skala pri radiu se je razbila; vgraditi skalo 3. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste; lestvica: bogata skala izraznih možnosti; skala čustev ◊ fiz. skala dogovorjena enota in izhodiščna točka za merjenje kake količine; mat. logaritemska skala ki temelji na logaritemski funkciji; muz. skala določena in v obsegu oktave urejena vrsta tonov; lestvica; durova, molova skala ♪
  24.      sodílo  -a s (í) knjiž. merilo, kriterij: zanj je razvidnost nezmotljivo sodilo resničnosti; kolikost ne more biti sodilo za vrednoto / ocenjevati po slučajnih, zunanjih sodilih ♪
  25.      srédstven  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki stvari, pojme uporablja kot sredstvo za dosego določenega cilja, namena: sredstveno mišljenje / obravnavati tehniko le kot sredstveno vrednoto ♪

   1 26 51 76 101 126 151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA