Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (976-1.000)

976.      čuvajnína  -e ž (ȋ) pristojbina za čuvanje: plačati čuvajnino ♪
977.      čvékniti  -em tudi čvêkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) slabš. reči kaj vsebinsko praznega, nespametnega: nič ne premisli, kar čvekne // reči, povedati: no, čvekni že kaj; gotovo bo kdo kaj čveknil o tem ♪
978.      dahníti  in dáhniti -em dov. (ȋ á) 1. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dahnil je v očala in jih obrisal; dahni vame! pren., pesn. smrt ji je dahnila v lice; pomlad je dahnila čez polja // preh., ekspr. zelo tiho izgovoriti: komaj slišno dahne pozdrav; to je bolj dahnila, kot rekla // preh., ekspr. dati, vdihniti, vnesti: pisatelj je gradivu dahnil življenje ∙ pesn. dahniti poljub na čelo rahlo poljubiti 2. ekspr. rahlo zapihati, zapihljati: prijeten hlad je dahnil iz gozda; veter dahne z gora / vame je dahnil duh po listju // knjiž. zadišati: cvetoče akacije so dahnile v sobo; brezoseb. dahnilo je po pomladi // nedov., nar. zaudarjati: meso že dahne dáhnjen -a -o: podoba, lahno dahnjena na steno; v sneg dahnjene stopinje ♪
979.      daimónion  -a [dajm-] m (ọ̄) knjiž., po Sokratu notranji glas, ki človeku narekuje etično ravnanje: njegov daimonion mu je bil opora in vodnik ♪
980.      dajálnik  -a m (ȃ) lingv. tretji sklon: predlog proti se veže z dajalnikom; predmet v dajalniku ♪
981.      dajálniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dajalnik: dajalniški predmet; dajalniška končnica ♪
982.      dáljnica  -e ž (ȃ) redko daljša pot: namesto po bližnjici je šel po daljnici ♪
983.      daljnopísnik  -a m (ȋ) električna naprava za prenašanje tipkanih črk in znakov na daljavo; teleprinter: delo pri daljnopisniku ♪
984.      dáljšnica  -e ž (ȃ) redko daljša pot: namesto po bližnjici je šel po daljšnici ♪
985.      daltoníst  -a m (ȋ) med. kdor ima daltonizem ♪
986.      daltonízem  -zma m (ȋ) med. nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene, barvna slepota: imeti daltonizem ♪
987.      damóvnica  -e ž (ọ̑) plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv za igranje dame ♪
988.      daníca  -e ž (í) zvezda Venera na jutranjem nebu: danica bledi na obzorju; svetla danica ♪
989.      dáničar  -ja m (ȃ) sodelavec lista Danica ilirska: Gajevi daničarji ♪
990.      dáničarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sodelavce lista Danica ilirska: daničarska miselnost; Gaj daničár, daničárska druhal? svoj pišejo jezik (F. Prešeren) ♪
991.      daníčarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sodelavce lista Zgodnja danica: utilitaristični daničarski literarni nazori ♪
992.      daníti se  -ím se nedov. (ȋ í) nav. 3. os. 1. brezoseb. prehajati iz noči v dan: dani se; vstal je, ko se je začelo daniti; pren. v vsej Evropi se je v tistih letih danilo 2. redko prihajati do spoznanja česa: začelo se mi je daniti, da sem osovražen ♪
993.      darílnica  -e ž (ȋ) zastar. vrečica ali skrinjica za zbiranje denarja v cerkvi; pušica: okradel je cerkveno darilnico ♪
994.      darílnik  -a m (ȋ) star. žrtvenik: položiti dar na darilnik ♪
995.      darníca  -e ž (í) knjiž., redko darovalka: zahvaliti se darnici ♪
996.      darník  -a m (í) knjiž., redko darovalec: žlahtni duši prazen je zlat dar, če darnik je neprijazen (W. Shakespeare - O. Župančič) ♪
997.      daroválnik  -a m (ȃ) zastar. žrtvenik: položiti dar na darovalnik ♪
998.      daróvnica  -e ž (ọ̑) v srednjem veku darilna listina: knez je podpisal darovnico za samostan; darovnica o podaritvi njiv in travnikov ♪
999.      darovník  in daróvnik -a m (í; ọ̑) star. darovalec ♪
1000.      darviníst  -a m (ȋ) pristaš darvinizma: bral je dela darvinistov ♪

   851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076