Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (976-1.000)



  1.      čuvajna  -e ž () pristojbina za čuvanje: plačati čuvajnino
  2.      čvékniti  -em tudi čvêkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) slabš. reči kaj vsebinsko praznega, nespametnega: nič ne premisli, kar čvekne // reči, povedati: no, čvekni že kaj; gotovo bo kdo kaj čveknil o tem
  3.      dahti  in dáhniti -em dov. ( á) 1. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dahnil je v očala in jih obrisal; dahni vame! pren., pesn. smrt ji je dahnila v lice; pomlad je dahnila čez polja // preh., ekspr. zelo tiho izgovoriti: komaj slišno dahne pozdrav; to je bolj dahnila, kot rekla // preh., ekspr. dati, vdihniti, vnesti: pisatelj je gradivu dahnil življenje ∙ pesn. dahniti poljub na čelo rahlo poljubiti 2. ekspr. rahlo zapihati, zapihljati: prijeten hlad je dahnil iz gozda; veter dahne z gora / vame je dahnil duh po listju // knjiž. zadišati: cvetoče akacije so dahnile v sobo; brezoseb. dahnilo je po pomladi // nedov., nar. zaudarjati: meso že dahne dáhnjen -a -o: podoba, lahno dahnjena na steno; v sneg dahnjene stopinje
  4.      daimónion  -a [dajm-] m (ọ̄) knjiž., po Sokratu notranji glas, ki človeku narekuje etično ravnanje: njegov daimonion mu je bil opora in vodnik
  5.      dajálnik  -a m () lingv. tretji sklon: predlog proti se veže z dajalnikom; predmet v dajalniku
  6.      dajálniški  -a -o prid. () nanašajoč se na dajalnik: dajalniški predmet; dajalniška končnica
  7.      dáljnica  -e ž () redko daljša pot: namesto po bližnjici je šel po daljnici
  8.      daljnopísnik  -a m () električna naprava za prenašanje tipkanih črk in znakov na daljavo; teleprinter: delo pri daljnopisniku
  9.      dáljšnica  -e ž () redko daljša pot: namesto po bližnjici je šel po daljšnici
  10.      daltost  -a m () med. kdor ima daltonizem
  11.      daltozem  -zma m () med. nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene, barvna slepota: imeti daltonizem
  12.      damóvnica  -e ž (ọ̑) plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv za igranje dame
  13.      daca  -e ž (í) zvezda Venera na jutranjem nebu: danica bledi na obzorju; svetla danica
  14.      ničar  -ja m () sodelavec lista Danica ilirska: Gajevi daničarji
  15.      ničarski  -a -o prid. () nanašajoč se na sodelavce lista Danica ilirska: daničarska miselnost; Gaj daničár, daničárska druhal? svoj pišejo jezik (F. Prešeren)
  16.      dačarski  -a -o prid. () nanašajoč se na sodelavce lista Zgodnja danica: utilitaristični daničarski literarni nazori
  17.      dati se  -ím se nedov. ( í) nav. 3. os. 1. brezoseb. prehajati iz noči v dan: dani se; vstal je, ko se je začelo daniti; pren. v vsej Evropi se je v tistih letih danilo 2. redko prihajati do spoznanja česa: začelo se mi je daniti, da sem osovražen
  18.      darílnica  -e ž () zastar. vrečica ali skrinjica za zbiranje denarja v cerkvi; pušica: okradel je cerkveno darilnico
  19.      darílnik  -a m () star. žrtvenik: položiti dar na darilnik
  20.      darca  -e ž (í) knjiž., redko darovalka: zahvaliti se darnici
  21.      dark  -a m (í) knjiž., redko darovalec: žlahtni duši prazen je zlat dar, če darnik je neprijazen (W. Shakespeare - O. Župančič)
  22.      daroválnik  -a m () zastar. žrtvenik: položiti dar na darovalnik
  23.      daróvnica  -e ž (ọ̑) v srednjem veku darilna listina: knez je podpisal darovnico za samostan; darovnica o podaritvi njiv in travnikov
  24.      darovk  in daróvnik -a m (í; ọ̑) star. darovalec
  25.      darvist  -a m () pristaš darvinizma: bral je dela darvinistov

   851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA