Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (9.426-9.450)
- ájbišev -a -o (á) pridevnik od ajbiš: ajbišev čaj ♪
- àjd ájda m, im. mn. ájdi in ájdje (ȁ á) star. 1. pogan: naj bo ajd ali kristjan 2. redko velikan: bil je ajd po rasti in moči ◊ etn. ajdje po ljudskem verovanju velikani, ki so živeli pred človeškim rodom ♪
- ájda -e ž (ȃ) kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme: ajda diši, medi, zori / črna s črnim, siva ajda s sivim semenom ◊ bot. tatarska ali zelena ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum ♪
- ájdared -a m (ȃ) agr. debelo, okroglo jabolko rdeče barve s sladko kiselkastim, sočnim mesom: kilogram ajdareda ♪
- ájdovec -vca m (á) 1. kruh iz ajdove moke: odrezati si kos ajdovca 2. čeb. ajdov med: letos sem natočil precej ajdovca 3. mn., nar. ajdovi žganci: Stresi jo [moko] v krušnico, pravijo, da ajdovci olajšajo sapo (Prežihov) ♪
- ájdovka -e ž (á) redko ajdovica: pobrali so vso koruznico in vso ajdovko ♪
- ájevski -a -o prid. (ā) lingv. nanašajoč se na glas a: ajevski samoglasnik / ajevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končala na -a; ajevska sklanjatev ♪
- àjsa medm. (ȁ) izraža bolečino zaradi vročine, pika: zbodel se je, pa še ajsa ni rekel ♪
- ájtek -a m (ȃ) nar. vzhodno atek, očka: ajteka ni doma ♪
- ájvar -ja m (ȃ) gastr. solata iz pečenih paprik, jajčevcev, feferonov in česna: omaki dodamo žlico ajvarja; neskl. pril.: ajvar solata ♪
- ák -a m (ȃ) gozd. drog z železno kljuko za plavljenje lesa: splavar se je naslonil na ak ♪
- akácija -e ž (á) poljud. trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cveti v grozdastem socvetju, strok. robinija: akacija že medi; vejica akacije ♦ bot. senegalska akacija tropsko drevo, iz katerega se pridobiva gumiarabikum, Acacia senegal ♪
- akademíja -e ž (ȋ) 1. najvišja znanstvena in umetniška ustanova: biti član akademije; predsedstvo akademije / Slovenska akademija znanosti in umetnosti // poslopje te ustanove: park pred akademijo 2. šola višje ali najvišje stopnje: vpisati se na vojaško, vojno akademijo; glasbena, pedagoška, pomorska akademija; absolventi akademije za igralsko umetnost / trgovska akademija v stari Jugoslaviji štiriletna srednja trgovska šola 3. slavnostna prireditev s kulturnim sporedom: dijaki so priredili prav uspelo akademijo; akademija v počastitev dneva republike ♪
- akademíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akademijo: akademijska uprava; akademijske publikacije / akademijske predavalnice ♪
- akadémik -a m (ẹ́) 1. član najvišje znanstvene in umetniške ustanove: sprejet je bil med akademike; volitve novih akademikov 2. raba peša študent, visokošolec: še kot akademik je hodil k nam ♪
- akademízem -zma m (ȋ) knjiž. na tradiciji in šoli sloneče, neustvarjalno umetnostno izražanje: tako posnemanje vodi v akademizem; epigonski, katedrski, okosteneli akademizem; literarni, slikarski akademizem // slabš. samo teoretično, neživljenjsko reševanje problemov: turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem ♪
- akadémski -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na šole najvišje stopnje: akademski poklic; akademski slikar; akademska izobrazba / akademski naslov; akademska čast / predavanje se bo začelo brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve // nanašajoč se na slušatelje teh šol: akademski pevski zbor; akademsko društvo 2. nanašajoč se na najvišjo znanstveno in umetniško ustanovo: seja akademskega sveta 3. knjiž. strogo strokoven, znanstven: akademska diskusija; delo je na akademski višini // slabš. samo teoretičen, neživljenjski: pusto akademsko razpravljanje akadémsko prisl.: akademsko izobražen človek ♪
- ákanje -a s (ā) glagolnik od akati: Dolenjci opuščajo akanje ♪
- akánt -a m (ā) 1. bot. sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi, Acanthus: listi akanta 2. um. okras na antičnih, zlasti korintskih stebrih v obliki akantovih listov ♪
- akántov -a -o (ā) pridevnik od akant: akantov list ♪
- àkataléktičen -čna -o prid. (ȁ-ẹ́) lit., v zvezi akatalektični verz verz s popolno zadnjo stopico ♪
- akceleracíjski -a -o (ȋ) pridevnik od akceleracija, pospeševalen: akceleracijski vzroki ♪
- akcelerátor -ja m (ȃ) 1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor, pospeševalnik: pritisniti na akcelerator 2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov; pospeševalnik: graditi, priključiti akcelerator ♪
- akcènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni, stavčni akcent // grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente ♪
- akcentolóški -a -o (ọ̑) pridevnik od akcentologija: akcentološka razprava ♪
9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501 9.526