Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (9.276-9.300)
- adenóm -a m (ọ̑) med. žlezna bula: adenom ščitnice ♪
- adépt -a m (ẹ̑) knjiž. 1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole 2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti ♪
- adhezíja -e ž (ȋ) fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto ◊ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina ♪
- adhezíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezijska sila ♦ žel. adhezijska lokomotiva lokomotiva, ki vleče s trenjem koles ob tirnice; adhezijska teža sila, s katero pogonske osi vozila pritiskajo na tir ♪
- adhezíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezivni proces / adhezivna mast mast za mazanje transmisijskih jermenov ♪
- adiabáta -e ž (ȃ) fiz. krivulja, ki kaže odnos med prostornino in tlakom toplotno izoliranega sistema ♪
- adiabáten -tna -o prid. (ȃ) fiz. neprehoden za toploto: adiabatni sistem adiabátno prisl.: adiabatno izoliran plin ♪
- adícija -e ž (í) mat. seštevanje: adicija ulomkov // knjiž. dodajanje, sestavljanje: ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije ◊ kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin ♪
- adíranje -a s (ȋ) glagolnik od adirati ♪
- adírati -am nedov. in dov. (ȋ) mat. seštevati: adirati števila ◊ kem. vezati atome ali atomske skupine na molekule nenasičenih spojin ♪
- aditíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki se dodaja: aditivno mešanje barvnih vtisov ◊ mat. aditivna konstanta konstanta, ki se prišteje ♪
- ádjektiv -a m (ȃ) lingv. pridevnik ♪
- ádjektiven -vna -o prid. (ȃ) lingv. pridevniški: adjektivni atribut ♪
- adjektivizácija -e ž (á) lingv. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti ♪
- adjektivizírati -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. dati besedi, ki ni pridevnik, pridevniške lastnosti ♪
- adjúnkt -a m (ȗ) nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt ♪
- adjustíranje -a s (ȋ) glagolnik od adjustirati: adjustiranje in pakiranje blaga ♪
- adjustírati -am dov. in nedov. (ȋ) opremiti z vsem potrebnim, pripraviti: adjustirati uradni spis / gasilci so se skrbno adjustirali za parado adjustíran -a -o: popolnoma adjustirana pošiljka ♪
- adjutánt -a m (ā á) v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik: generalov adjutant / adjutant polka ♪
- adjutántski -a -o (ā) pridevnik od adjutant, pribočniški: adjutantske obveznosti ♪
- adlátus -a m (ȃ) nekdaj pomočnik višjih uslužbencev: ministrov adlatus; pren. kritik in njegov adlatus ♪
- admirál -a m (ȃ) 1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Jugoslovanske ljudske armade 2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral 3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta ♪
- admirálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na admirale: admiralski čin; admiralska uniforma / admiralski zbor ♦ navt. admiralsko sidro sidro s preklopno železno prečko; voj. admiralska ladja ladja, na kateri je vkrcan admiral s svojim štabom ♪
- adnéks -a m (ẹ̑) med. kar se drži česa, privesek: maternični adneksi ♪
- adnotácija -e ž (á) jur. začasni, pogojni vpis sprememb v zemljiški knjigi, zaznamba ♪
9.151 9.176 9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 9.376