Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (901-925)


  1.      čezróbnik  -a m (ọ̑) teh. tipka na pisalnem stroju, ki omogoča tipkanje čez določen rob ♪
  2.      číčniti  -em dov. (í ȋ) otr. sesti: punčka čične na tla in se smeje ♪
  3.      číherni  -a -o zaim. (ȋ) zastar., navadno v zvezi ves čiherni prav ves, cel, vesoljen: vsi čiherni so ji pomagali; na vsem čihernem svetu nikogar ne pozna ♪
  4.      číkniti  -em dov. (í ȋ) ekspr. 1. s silo izpljuniti slino, navadno skozi zobe: voznik čikne in požene; čikniti predse; preh. čikniti rjavo slino 2. pog. pasti, telebniti: pazi, da ne čikneš, drsi 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: čiknil je v matematiki ♪
  5.      činílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) zastar. faktor, činitelj, dejavnik: ljudska kultura je rezultat raznih činilcev ♪
  6.      činítelj  -a m (ȋ) kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; faktor: koeksistenca je pomemben politični činitelj; državna posestva so postala močen činitelj v našem gospodarstvu; treba je upoštevati vse činitelje; vzgojni činitelj / publ. za ureditev šolstva bodo poskrbeli odgovorni činitelji za to pooblaščeni organi ♪
  7.      činíteljica  -e ž (ȋ) redko faktor, činitelj: umetnost je postala pomembna činiteljica v življenju naroda ♪
  8.      činítev  -tve ž (ȋ) zastar. dosežek, storitev: alpinisti so dosegli v zahodnih Alpah vrhunske činitve ♪
  9.      číniti  -im nedov. (ȋ ȋ) zastar. delati, narejati: črne oči in svetli lasje jo činijo mikavno ♪
  10.      činíti  -ím in číniti -im nedov. (ȋ í; í ȋ) nar. čistiti omlačeno žito: celo popoldne so činili ♪
  11.      čínjenica  -e ž (ȋ) zastar. dejstvo, fakt: za dokaz je treba činjenic ♪
  12.      činóvnik  -a m (ọ̑) zastar. uradnik, uslužbenec: policijski činovnik ♪
  13.      čistílnica  -e ž (ȋ) 1. podjetje ali delavnica za čiščenje oblek: odnesti obleko v čistilnico; kemična čistilnica // obrat za čiščenje v tovarni: livarska čistilnica; čistilnica bombaža / čistilnica nafte, sladkorja rafinerija 2. stroj za čiščenje žita: imajo čistilnico in slamoreznico ♪
  14.      čistílnik  -a m (ȋ) stroj ali naprava za odstranjevanje primesi: čistilnik za žito, za med / voditi plin skozi čistilnik ♦ avt. naprava za čiščenje olja pri avtomobilskem motorju; oljni filter ♪
  15.      čitálnica  -e ž (ȃ) 1. večja soba, namenjena za branje: časopisna čitalnica je odprta vsak dan; javna čitalnica; čitalnica Narodne in univerzitetne knjižnice 2. v drugi polovici 19. stoletja narodnokulturno društvo: vpisati se v čitalnico; ustanavljanje čitalnic / prireditev v čitalnici v prostoru tega društva ♪
  16.      čitálničar  -ja m (ȃ) član društva čitalnica: čitalničarji so nastopili z igro in petjem; navdušen čitalničar ♪
  17.      čitálničen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na čitalnico: čitalnična oprema / čitalnični odbornik; čitalnična prireditev ♪
  18.      čitálnik  -a m (ȃ) elektr. del elektronskega računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih ♪
  19.      čitálniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na čitalnico: čitalniški prostori Mestne knjižnice / igro so uprizarjali čitalniški odri; čitalniški ples / čitalniška dramatika / slabš. njen odrski nastop je bil precej čitalniški začetniški, primitiven ♦ zgod. čitalniška doba šestdeseta leta 19. stoletja, ko so bile čitalnice središče slovenskega kulturnega in političnega življenja ♪
  20.      čitálništvo  -a s (ȃ) 1. nastajanje in delovanje društev čitalnic: doba čitalništva 2. nav. slabš. značilnosti čitalniške dobe: dvigniti zborovsko glasbo iz čitalništva; dramski amaterizem je prestopil mejo čitalništva ♪
  21.      čívkniti  -em dov. (í ȋ) 1. oglasiti se s kratkim, visokim glasom: ptič prestrašeno čivkne // pog., ekspr. reči, povedati: glej, da mi ne čivkneš o tem 2. nizko umreti: ta je že čivknil ♪
  22.      článica  -e ž (ȃ) ženska oblika od član: članica društva, kluba, kolektiva / Jugoslavija je članica Organizacije združenih narodov ♪
  23.      člénica  -e ž (ẹ̑) lingv. členek: vprašalna členica ♪
  24.      členítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od členiti: funkcionalna členitev gradbene površine; členitev pročelja / členitev literarnega dela ♪
  25.      čléniti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. 1. deliti celoto na zaključene dele, enote: funkcionalno členiti gradbene površine // delati kaj členovito: morje členi obalo 2. ugotavljati sestavne dele česa; razčlenjevati: členiti idejno in vsebinsko strukturo drame; roman se členi po zaporedju zgodovinskih dogodkov člénjen -a -o: črv s členjenim telesom; bogato členjena vrata ♪

   776 801 826 851 876 901 926 951 976 1.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA