Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (8.976-9.000)



  1.      znáčnica  -e ž () 1. biblio. beseda, besede, po katerih se razvrščajo listki v avtorskem katalogu: določiti značnico; abecedni red značnic / osebna značnica priimek in ime avtorja dela; stvarna značnica navadno prva beseda naslova anonimnega dela ali dela več kot treh avtorjev 2. knjiž. beseda, besedna zveza, ki je z vsebinskega stališča v kakem besedilu najpomembnejša; ključna beseda: izpisati značnice
  2.      znamet  -a -o prid., znametejši () zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan: znamenit pisatelj, vojskovodja; znameniti Slovenci // zaradi izrednih, posebnih lastnosti splošno znan: znamenit muzej; znamenita letovišča / znamenit dogodek / to je bilo v znamenitem letu 1848; znamenito pismo / biti znamenit po lepoti znameto 1. prislov od znamenit: znamenito odgovarjati 2. knjiž. izraža visoko stopnjo, mero: znamenito vplivati na dogodke; biti znamenito bistrega duha
  3.      znametnik  -a m () knjiž. znamenit človek: zbrani so veljaki in znamenitniki; kipi znamenitnikov
  4.      znametost  -i ž () 1. znamenit predmet, pojav: mesto ima več znamenitosti; razkazati znamenitosti kraja, pokrajine / kulturne, naravne, turistične znamenitosti 2. lastnost, značilnost znamenitega: znamenitost dogodka / njegova znamenitost ga obvezuje v ravnanju
  5.      znak  -a m (í) star. znanilec: ta veter je znanik lepega vremena / bil je znanik novih časov glasnik, oznanjevalec
  6.      znalec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj naznanja: znanilec sreče / prezgodnji znanilci pomladi // glasnik, oznanjevalec: znanilec resnice ◊ agr. rastlina, po kateri se presojajo tla in podnebje; nakazovalec
  7.      znalka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od znanilec: ljudje imajo to ptico za znanilko hude ure
  8.      znati  in znániti -im nedov. ( á ā) star. naznanjati: ptice znanijo pomlad / dim znani, da je v bližini človek // oznanjati: znaniti svetu mir; znaniti kak nauk ● star. zvonjenje znani k večernicam vabi znanèč -éča -e: nesrečo znaneče govorice
  9.      znati se  in znániti se -im se nedov. ( á ā) zastar. seznanjati se: kadar so ljudje dobre volje, se radi znanijo
  10.      znánstvenica  -e ž () ženska, ki se ukvarja z znanostjo: mlada znanstvenica; delo znanstvenice
  11.      znánstvenik  -a m () kdor se ukvarja z znanostjo: razviti se v znanstvenika; odkritje, teorija znanstvenika / atomski znanstvenik; znanstvenik sociolog
  12.      znánstveniški  -a -o prid. () nanašajoč se na znanstvenike: znanstveniška in pisateljska pot / znanstveniška natančnost
  13.      zniansirati  gl. izniansirati
  14.      zničenje  gl. izničenje
  15.      zničevati  gl. izničevati
  16.      zčiti  -im dov.) star. uničiti, opustošiti: toča je zničila polje; vojaki so zničili mesto zčiti se izčrpati se, zgarati se: v rudniku se je zničil; zničila se je za otroke zčen -a -o: zničeni delavci; prim. izničiti
  17.      znivelírati  -am tudi iznivelírati -am dov. () 1. izravnati: znivelirati teren, tla / znivelirati tehtnico 2. knjiž. izenačiti: znivelirati dohodke znivelíran tudi iznivelíran -a -o: znivelirana cesta
  18.      zžanje  -a s () glagolnik od znižati: znižanje nasipa / znižanje telesne temperature / znižanje cen, pristojbin / znižanje glasu ♦ fiz. kapilarno znižanje znižanje gladine tekočine v tanki cevi zaradi površinske napetosti
  19.      zžati  -am dov. () 1. narediti kaj nižje: znižati nasip / temna barva stropa navidezno zniža prostor / znižati glas začeti govoriti z nižjim glasom 2. spraviti z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: znižati izdatke; znižati telesno težo / znižati cene, dajatve / znižati razlike zmanjšatimuz. znižati ton za pol tona 3. ekspr. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega; spustiti: sedež lahko po potrebi znižate; znižati rolete na polovico zžati se 1. postati nižji: morska gladina se je znižala 2. preiti z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: temperatura se je znižala za pet stopinj / življenjska raven se je zelo znižala zžan -a -o: znižane cene
  20.      zniževánje  -a s () glagolnik od zniževati: zniževanje vodne gladine / zniževanje cen, stroškov
  21.      zniževáti  -újem nedov.) 1. delati kaj nižje: zniževati nasip 2. spravljati z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: zniževati temperaturo / zniževati porabo energije zmanjševati zniževáti se 1. postajati nižji: gladina jezera se znižuje / gorovje se na vzhodu znižuje spušča 2. prehajati z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: temperatura se znižuje / življenjska raven prebivalstva se postopoma znižuje
  22.      znójnica  -e ž (ọ̑) anat. kožna žleza, ki izloča znoj: povečano delovanje znojnic; izločki znojnic / žleza znojnica ◊ obrt. trak iz umetnega usnja, blaga na notranji strani oboda klobuka za vpijanje znoja
  23.      zobček  -a m (í) knjiž. zobk: tovarna zobčenikov
  24.      zóbnica  -e ž (ọ̑) anat. jamica v čeljusti, v kateri je zob; zobna jamica: krvavitev iz zobnice
  25.      zobca  -e ž (í) vreča, torba z zobjo, ki se obesi konju na glavo: sešiti zobnico / konjska zobnica

   8.851 8.876 8.901 8.926 8.951 8.976 9.001 9.026 9.051 9.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA