Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (8.726-8.750)



  1.      zarce  -c ž mn. (í) knjiž., navadno v zvezi zarnice igrajo bliska se v daljavi
  2.      zaročca  -e ž (í) star. zaročenka: obiskoval je svojo zaročnico
  3.      zaročk  -a m (í) star. zaročenec: hraniti pisma zaročnika
  4.      zaródnica  tudi zarodca -e ž (ọ̑; í) knjiž. organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov; prednica: zarodnica domače kokoši / zarodnice nekaterih kulturnih rastlin
  5.      zarodk  -a m (í) knjiž. prednik: imeti skupne zarodnike / tur, zarodnik goveda
  6.      zarótnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od zarotnik: nevarna zarotnica
  7.      zarótnik  -a m (ọ̑) kdor je udeležen pri zaroti: zarotniki so ubili kralja; odkriti zarotnike; proces proti zarotnikom / nacistični zarotniki proti ljudstvu
  8.      zarótniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zarotnike ali zarotništvo: zarotniška organizacija, skupina / zarotniške metode / ekspr. zarotniški pogled skrivno sporazumevajoč zarótniško prisl.: zarotniško delovati
  9.      zarótništvo  -a s (ọ̑) nav. ekspr. mišljenje, delovanje, ravnanje zarotnikov: obtožiti koga zarotništva; zagovarjati se zaradi zarotništva / politično zarotništvo
  10.      zarumeti  -ím dov., zaruménil ( í) s praženjem, segrevanjem povzročiti, da postane kaj rumeno: zarumeniti čebulo, moko; zarumeniti kaj na masti, v pečici zarumeti se knjiž. 1. rumeno se odraziti, pokazati: ob jezeru so se zarumenile stare vile 2. postati rumen, svetel: obzorje se je zarumenilo zarumenjèn -êna -o: zarumenjena čebula
  11.      zasébnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od zasebnik: zasebnica je odprla trgovino
  12.      zasébnik  -a m (ẹ̑) 1. kdor ima lastna proizvajalna sredstva in jih uporablja ter se s tem preživlja: gostilniško poslopje je kupil zasebnik / v hotelu in pri zasebnikih je dovolj prostih sob pri osebah, ki se ne ukvarjajo poklicno z gostinstvom, oddajanjem sob / delati kot zasebnik 2. posameznik kot neuradna oseba: naslovnik pisma je lahko zasebnik ali ustanova
  13.      zasébniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zasebnike: zasebniška gospodarska dejavnost / zasebniška miselnost
  14.      zasébništvo  -a s (ẹ̑) 1. obstoj, dejavnost zasebnikov: podpirati zasebništvo; zadružništvo in zasebništvo 2. redko zasebniki: individualistična morala zasebništva 3. redko zasebno življenje, delovanje: umakniti se v zasebništvo
  15.      zasébnolastnski  -a -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na zasebno lastnino: zasebnolastninski odnosi / zasebnolastninska proizvodnja
  16.      zasédnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor je, čaka v zasedi: zasedniki so oropali voz; za skalo skriti zasedniki ∙ knjiž., redko nemški zasedniki okupatorji
  17.      zasíkniti  -em dov.) sikniti: kača zasikne / v tišini zasikne vžigalica / skozi režo so zasiknili plameni / ekspr. pst, pst, je zasiknil
  18.      zasíniti  -em dov.) knjiž. 1. nenadoma se pojaviti, prikazati zaradi lastne svetlosti: sonce, zarja zasine / ko je zasinil dan, so bili že daleč se je zdanilo // nenadoma se pojaviti, prikazati sploh: iz megle zasine avtomobil / kot blisk mu zasine rešilna misel nenadoma se je spomni 2. z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: zasine mu novo upanje
  19.      zasípnica  -e ž () agr. jama za shranjevanje korenja, repe čez zimo: spraviti repo v zasipnico; plitva zasipnica
  20.      zaskóčnik  -a m (ọ̑) obrt. pohištveno okovje, ki z vzmetjo, magnetom zadrži okensko, vratno krilo v želenem položaju: namestiti zaskočnik / obrniti, pritisniti zaskočnik / magnetni, navadni zaskočniki; okenski zaskočnik
  21.      zaslíniti  -im dov.) 1. s slino a) zmočiti: zasliniti prtiček, slinček b) zamašiti: zasliniti piščal c) zalepiti: zvil si je cigareto, zaslinil papirček in si prižgal 2. ekspr. obdati, pokriti kaj s slini podobno tekočino: mesojeda rastlina plen najprej zasliniekspr. polž se jeseni zaslini se zaliže zaslínjen -a -o: polž v zaslinjeni hišici ∙ knjiž., ekspr. spregovoriti z zaslinjenim glasom pretirano prijaznim, priliznjenim
  22.      zasliševálnica  -e ž () prostor za zasliševanje: soočiti pričo in osumljenca v zasliševalnici
  23.      zaslolo  -a s (í) knjiž. zaslon, španska stena: postaviti zaslonilo pred posteljo; poslikano zaslonilo
  24.      zasloti  -slónim stil. -ím dov., zaslônil stil. zaslónil ( ọ́, í) 1. s prislonitvijo, namestitvijo česa narediti kaj zaprto, bolj varno: zasloniti jašek, okno 2. s postavitvijo, namestitvijo česa v določen položaj narediti kaj varno pred čim nezaželenim: z rokami zasloniti plamen; zasloniti rastline pred vročino z vejami; zasloniti se z roko pred udarcem / zasloniti si oči zaradi bleščanja / z roko si zasloni uho, da bi bolje slišal 3. s svojim neprozornim telesom narediti, povzročiti, da kaj ni vidno: postavila se je predenj in mu zaslonila sonce / zasloniti komu pogled na prizorišče zaslónjen -a -o: plamen je varno zaslonjen ∙ ekspr. dolina je od vseh strani zaslonjena s hribi zaprta, zavarovanarad. zaslonjeno območje območje, v katerem je sprejem radijskih valov zaradi ovire oslabljen
  25.      zaslúžnik  -a m () ekspr. zaslužen človek: portreti nekdanjih in sedanjih zaslužnikov; zaslužnik za narod

   8.601 8.626 8.651 8.676 8.701 8.726 8.751 8.776 8.801 8.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA