Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (8.551-8.575)


  1.      zagreníti  -ím dov., zagrénil (ȋ í) narediti kaj manj prijetno, manj srečno: zagreniti komu mladost; s tem si je zagrenil življenje / te skrbi so mu zagrenile počitnice; pesn. misel, da je ne bo več videl, mu je zagrenila dušo // povzročiti, da je kdo žalosten, razočaran: nesreča ga je zagrenila; to ga je tako zagrenilo, da se je začel izogibati družbi zagreníti se postati žalosten, razočaran: zaradi teh doživetij se je zagrenil / glas se ji je zagrenil zagrenjèn -êna -o: zagrenjen človek; postati zagrenjen; prisl.: zagrenjeno molčati ♪
  2.      zagrézniti  -em in zagrézniti se -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. ugrezniti se, pogrezniti se: zagrezniti v blato; čoln je zagreznil v pesek / vesla so zagreznila; z roko zagrezniti v vodo / zagrezniti v stroške zagrézniti se pogrezniti se, poglobiti se: zagrezniti se v branje, misli / zagrezniti se vase zagréznjen -a -o: zagreznjen v dolgove; zagreznjeno kolo ♪
  3.      zagrízniti  -em dov. (í ȋ) zasaditi zobe v kaj: pes zagrizne v jermen / zagrizne jabolko in se nakremži; zagrizniti v kruh ugrizniti; zagrizniti in odgrizniti / povabil ga je, naj kaj zagrizne prigrizne, poje zagrízniti se grizoč prodreti v kaj; zagristi se: pes se je zagriznil v kos mesa ♪
  4.      zagrníti  in zagŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. zakriti kako stvar z namestitvijo tkanine, papirja čez njo, pred njo: zagrniti kip, ponesrečenca; zagrniti okno, vhod; zagrniti z odejo, zaveso; zagrniti se čez glavo / zagrniti se v plašč / zagrniti zaveso razprostreti, namestiti jo, da kaj zakriva; pren., knjiž. z besedami skušati zagrniti resnico 2. zakriti kako stvar z namestitvijo kake snovi po njej, čez njo: zagrniti gomolj, seme s prstjo / vihar je zagrnil padle s peskom / zagrniti jamico, jarek / ekspr. zagrniti grob / velik val zagrne čoln, plavalca / ekspr. sneg zagrne pokrajino 3. ekspr. s svojo pojavitvijo, nastankom narediti, povzročiti, da postane kaj nevidno, nezaznavno: megla, mrak zagrne poti / mir, molk zagrne vas / oblak zagrne luno zakrije, zastre ● ekspr. vse to je že zagrnil mrak je že (skoraj) pozabljeno; ekspr. mesto zagrne žalost prevzame v zelo veliki stopnji; ekspr. zakaj si se zagrnil v molk, z molkom si trdovratno umolknil zagŕnjen -a -o: zagrnjeno okno ♪
  5.      zahlíkniti  -em dov. (í ȋ) brezoseb., nar. vzhodnoštajersko zadušiti: obešenega je zahliknilo zahlíkniti se zadušiti se: dvigniti davečega se otroka, da se ne zahlikne ♪
  6.      zahlípniti  -em dov. (í ȋ) hlipniti: položila si je roko na prsi in zahlipnila; zahlipniti od joka, smeha ● nar. vzhodnoštajersko hotelo ga je zahlipniti, ko je popil pol kozarca žganja zadušiti ♪
  7.      zahódnik  -a m (ọ̑) 1. zahodni veter: piha močen zahodnik 2. zastar. zahodnjak: ta človek je tipičen zahodnik ♪
  8.      zahódniški  -a -o prid. (ọ̑) zastar. zahodnjaški: zahodniška miselnost / zahodniška civilizacija zahodna ♪
  9.      zahrípniti  -em dov. (í ȋ) redko postati hripav: glas mu je zahripnil ♪
  10.      zahtévnica  -e ž (ẹ̑) redko zahtevna ženska: ta ženska je velika zahtevnica ◊ adm. listina, v kateri se navede količina in vrsta materiala, zahtevanega v skladišču ♪
  11.      zahtévnik  -a m (ẹ̑) redko kdor kaj zahteva: plačati, ugoditi zahtevniku ♪
  12.      zahválnica  -e ž (ȃ) star. zahvalna pesem: peti zahvalnico soncu ◊ rel. zahvalna nedelja ♪
  13.      zaíniti se  -im se dov. (ȋ ȋ) nav. 3. os., knjiž. prekriti se, pokriti se z ivjem: oblačila in pokrivala so se zainila zaínjen -a -o: zainjene veje ♪
  14.      zájčnica  -e ž (ȃ) zajčji hlevček: narediti zajčnico ♪
  15.      zájčnik  -a m (ȃ) zajčji hlevček: postaviti zajčnik; zajčnik in kokošnjak ♪
  16.      zajédnica  -e ž (ẹ̑) zastar. skupnost: živeti v zajednici; člani zajednice / jezikovna, politična zajednica ♪
  17.      zajédniški  -a -o prid. (ẹ̑) zastar. skupnosten: zajedniška miselnost / človek kot zajedniško bitje družbeno ♪
  18.      zajékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. jekniti: od strahu je zajeknil / zvon je zajeknil ● knjiž. boli, je zajeknil rekel, povedal z ostrim, bolečino izražajočim glasom; knjiž. strel je zajeknil od gora odjeknil ♪
  19.      zajemálnik  -a m (ȃ) teh. posoda za zajemanje: vlivati tekoče milo z zajemalnikom v zabojčke ♪
  20.      zajémnik  -a m (ẹ̑) zastar. zakupnik: pravice zajemnikov ♪
  21.      zajtrkoválnica  -e ž (ȃ) nekdaj manjši gostinski lokal, v katerem se streže z mlekom, mlečnimi izdelki, kruhom, pecivom, delikatesami in nekaterimi pijačami: odpreti zajtrkovalnico; natakarica v zajtrkovalnici ◊ gost. hotelski prostor, v katerem se streže samo zajtrk ♪
  22.      zakasnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zakasniti: mrzlo poletje bo povzročilo zakasnitev zorenja / zmanjšati zakasnitve in izostanke ♦ fot. prižigalna zakasnitev čas med sprožitvijo fotografske kamere in vžigom žarnice v bliskovni luči ♪
  23.      zakasníti  -ím dov., zakásnil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da se kaj začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje: huda zima je zakasnila pomlad; slabo vreme je zakasnilo žetev / zaprte meje so zakasnile gospodarski razvoj upočasnile // narediti, povzročiti, da kdo kam pride pozneje, kot se predvideva, pričakuje: slaba cesta nas je zakasnila 2. nepreh., knjiž. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi: vlak je zakasnil deset minut; nekoliko je zakasnil k zajtrku; tisti, ki so zakasnili, so ostali lačni 3. ne narediti, ne začeti delati česa ob času, kot se predvideva, pričakuje: letos so zakasnili z obiranjem / ribez bo zakasnil z zorenjem zakasníti se 1. začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje: cvetenje se je zaradi mrzle pomladi zakasnilo; poletje se je zakasnilo; govorna sposobnost se je pri njem zakasnila 2. ostati, zadržati se kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: kadar je večerjal pri njih, se je zmeraj zakasnil; predolgo se je zakasnil v mestu in ne bo prišel pravočasno domov / če se boš zakasnil, kar tam prespi / zima se je zakasnila je dolgo trajala zakasnjèn -êna -o in zakásnjen -a -o redko zakasnel: zakasnjen obiskovalec; zakasnjeno cvetenje ♪
  24.      zakládnica  -e ž (ȃ) 1. prostor, stavba za shranjevanje dragocenosti, denarja: ogledati si zakladnico; shraniti v zakladnici / državna, tempeljska zakladnica; zakladnica muzeja // ekspr. skrit prostor, kraj, kjer kdo hrani kaj dragocenega, vrednega: iz svoje zakladnice je potegnil oguljeno fotografijo; deček je dal denar v zakladnico pod strešnikom 2. knjiž. posebno zavarovan prostor v banki za shranjevanje denarja, dragocenosti; trezor: dati dragocenosti v zakladnico / bančna zakladnica 3. v nekaterih državah ministrstvo, ki upravlja z javnim, državnim denarjem: o emisiji odloča zakladnica / minister državne zakladnice zakladni minister 4. ekspr., navadno z rodilnikom kar vsebuje veliko dragocenega, vrednega in se lahko iz njega črpa: morje je zakladnica soli in vode / knjiga je prava zakladnica znanja / ta človek je zakladnica izkušenj, spoznanj 5. ekspr., s prilastkom kar sestavlja celota kakih vrednih del: izvajati dela iz slovenske glasbene zakladnice; črpati iz kulturne zakladnice naroda ● ekspr. slovar obsega pravo zakladnico besed zelo veliko; knjiž., redko njena besedna zakladnica je skromna njen besedni zaklad ♪
  25.      zakládničar  -ja m (ȃ) knjiž. zakladnik: zakladničar zaklepa vrata zakladnice / dvorni zakladničar ♪

   8.426 8.451 8.476 8.501 8.526 8.551 8.576 8.601 8.626 8.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA