Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (8.526-8.550)
- zadŕgniti -em dov., tudi zadrgníla (ŕ ȓ) 1. s potegovanjem, vlečenjem povzročiti, da se kaj trdno, tesno namesti okoli česa: zadrgniti vrv okoli veje / zadrgniti prerahlo zavezan paket / zadrgniti vozel, zanko 2. s potegovanjem, vlečenjem vrvice, nameščene okoli česa trdno, tesno zapreti, zavezati: zadrgniti vrečo / zadrgniti snop; zadrgniti škornje z vezalkami ● ekspr. žalost mu je zadrgnila grlo, glas od žalosti ni mogel govoriti; ekspr. s tem dejanjem si je sam zadrgnil vrv okoli vratu se je sam spravil v brezizhoden položaj zadŕgnjen -a -o: zadrgnjen nahrbtnik ♪
- zadrléskniti -em tudi zadrlêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) z drleskom zapreti: zadrleskniti vrata; okno se je zaradi prepiha zadrlesknilo ♪
- zadrlésniti -em tudi zadrlêsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) z drleskom zapreti: zadrlesniti vrata; okno se je zaradi prepiha zadrlesnilo ♪
- zadrléšniti -em tudi zadrlêšniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) nar. gorenjsko zadrleskniti, zadrlesniti: zadrlešniti vrata ♪
- zadŕsniti -em dov. (ŕ ȓ) premakniti po čem z dotikanjem: zadrsnil je vrtna vrata po previsoko nasutem pesku ♪
- zádružnica in zadrúžnica -e ž (á; ȗ) članica zadruge: izobraževanje zadružnic ♪
- zádružnik in zadrúžnik -a m (á; ȗ) član zadruge: postati zadružnik; skupna lastnina zadružnikov ♪
- zádružniški in zadrúžniški -a -o prid. (á; ȗ) nanašajoč se na zadružnike ali zadružništvo: zadružniški ideolog / zadružniška preobrazba kmetijstva ♪
- zádružništvo in zadrúžništvo -a s (á; ȗ) obstoj, dejavnost zadrug: gospodarski pomen zadružništva / stanovanjsko zadružništvo / mreža zadružništva zadrug ♪
- zadrževálnik -a m (ȃ) grad. prostor za pregrado za zadrževanje zlasti poplavnih vod: jez zadrževalnika; voda v zadrževalniku / gradnja zadrževalnika / vodni zadrževalnik ♪
- zadúšnica -e ž (ȗ) rel. maša za umrle: zadušnica za ponesrečenci / maša zadušnica ♪
- zafŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) 1. ekspr. zavihati: zafrkniti rokave / po teh besedah je malo zafrknila nos 2. pog. odrezavo zavrniti, spraviti v zadrego: zafrknil jo je pred vsemi, da je zardela 3. pog. namerno povzročiti komu neprijetnosti, težave: s tem so ga hoteli zafrkniti zafŕkniti se pog. prevarati se, zmotiti se: prepozno je spoznal, da se je zafrknil zafŕknjen -a -o: zafrknjen klobuk ∙ pog. to je zafrknjena stvar težavna, neprijetna ♪
- zaganjálnik -a m (ȃ) avt. elektromotor na tok iz baterije, ki požene glavni motor avtomobila: okvara zaganjalnika / avtomobilski zaganjalnik ◊ strojn. stroj, ki spravi v delovanje drug pogonski stroj ♪
- zagátnica -e ž (ȃ) grad. vsak od pokončnih elementov zagatne stene: lesene, betonske zagatnice; zagatnice in piloti ♪
- zagíniti -em dov. (í ȋ) zastar. umreti: zaginil je v tujini ♪
- zaglávnica -e ž (ȃ) anat. neparna kost v zatilju; zatilnica: poškodba zaglavnice ♪
- zaglávnik -a m (ȃ) nar. večje poleno, panj: na ognjišču je tlel zaglavnik / polagati drva na zaglavnik ♪
- zagódnica -e ž (ọ̑) knjiž. pesem, napisana za god: sestaviti zagodnico ♪
- zagólsniti se -em se [u̯s] dov. (ọ́ ọ̑) nar. zatakniti se, zaustaviti se (v grlu): kruh se mu je zagolsnil / brezoseb. od vznemirjenja se mu je zagolsnilo ● nar. mlatilnica se je zagolsnila se je zamašila ♪
- zagóltniti se -em se [u̯t] dov. (ọ́ ọ̑) ekspr. zatakniti se, ustaviti se (v grlu): grižljaj se mu je zagoltnil / brezoseb. zagoltnilo se mu je ♪
- zagovórnica -e ž (ọ̑) ženska oblika od zagovornik: zagovornica zatiranih / zagovornica obtoženke / ta političarka je zagovornica novih idej / naša država je zagovornica drugačnih načel ♪
- zagovórnik -a m (ọ̑) 1. kdor govori komu v korist: zagovornik zatiranih delavcev / največ zagovornikov so imeli med mladino; zagovornik velikega filozofa 2. odvetnik, ki pravno zagovarja koga: uradno določiti zagovornika; izbrati si zagovornika; pogovor zagovornika z obdolžencem 3. kdor dokazuje pravilnost česa, kar se zanikuje, ne priznava: zagovorniki novih idej; zagovornik človekovih pravic in svoboščin; vnet zagovornik resnice / bil je zagovornik impresionizma 4. po ljudskem verovanju kdor z zagovarjanjem vpliva na kaj:
zagovornik bolezni / zagovornik kač ♪
- zagovórniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zagovornike: zagovorniške pravice / zagovorniški oder ♪
- zagovórništvo -a s (ọ̑) 1. dejavnost, vloga zagovornika: prevzeti zagovorništvo morilca 2. zagovorniki: zagovorništvo predlaga preložitev zaslišanja ♪
- zagózdnica -e ž (ọ̑) anat. kost na lobanjskem dnu, med zatilnico in čelnico: poškodba zagozdnice ♪
8.401 8.426 8.451 8.476 8.501 8.526 8.551 8.576 8.601 8.626