Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (8.526-8.550)



  1.      zadŕgniti  -em dov., tudi zadrgla (ŕ ) 1. s potegovanjem, vlečenjem povzročiti, da se kaj trdno, tesno namesti okoli česa: zadrgniti vrv okoli veje / zadrgniti prerahlo zavezan paket / zadrgniti vozel, zanko 2. s potegovanjem, vlečenjem vrvice, nameščene okoli česa trdno, tesno zapreti, zavezati: zadrgniti vrečo / zadrgniti snop; zadrgniti škornje z vezalkami ● ekspr. žalost mu je zadrgnila grlo, glas od žalosti ni mogel govoriti; ekspr. s tem dejanjem si je sam zadrgnil vrv okoli vratu se je sam spravil v brezizhoden položaj zadŕgnjen -a -o: zadrgnjen nahrbtnik
  2.      zadrléskniti  -em tudi zadrlêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) z drleskom zapreti: zadrleskniti vrata; okno se je zaradi prepiha zadrlesknilo
  3.      zadrlésniti  -em tudi zadrlêsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) z drleskom zapreti: zadrlesniti vrata; okno se je zaradi prepiha zadrlesnilo
  4.      zadrléšniti  -em tudi zadrlêšniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) nar. gorenjsko zadrleskniti, zadrlesniti: zadrlešniti vrata
  5.      zadŕsniti  -em dov.) premakniti po čem z dotikanjem: zadrsnil je vrtna vrata po previsoko nasutem pesku
  6.      zádružnica  in zadrúžnica -e ž (á; ) članica zadruge: izobraževanje zadružnic
  7.      zádružnik  in zadrúžnik -a m (á; ) član zadruge: postati zadružnik; skupna lastnina zadružnikov
  8.      zádružniški  in zadrúžniški -a -o prid. (á; ) nanašajoč se na zadružnike ali zadružništvo: zadružniški ideolog / zadružniška preobrazba kmetijstva
  9.      zádružništvo  in zadrúžništvo -a s (á; ) obstoj, dejavnost zadrug: gospodarski pomen zadružništva / stanovanjsko zadružništvo / mreža zadružništva zadrug
  10.      zadrževálnik  -a m () grad. prostor za pregrado za zadrževanje zlasti poplavnih vod: jez zadrževalnika; voda v zadrževalniku / gradnja zadrževalnika / vodni zadrževalnik
  11.      zadúšnica  -e ž () rel. maša za umrle: zadušnica za ponesrečenci / maša zadušnica
  12.      zafŕkniti  -em dov.) 1. ekspr. zavihati: zafrkniti rokave / po teh besedah je malo zafrknila nos 2. pog. odrezavo zavrniti, spraviti v zadrego: zafrknil jo je pred vsemi, da je zardela 3. pog. namerno povzročiti komu neprijetnosti, težave: s tem so ga hoteli zafrkniti zafŕkniti se pog. prevarati se, zmotiti se: prepozno je spoznal, da se je zafrknil zafŕknjen -a -o: zafrknjen klobuk ∙ pog. to je zafrknjena stvar težavna, neprijetna
  13.      zaganjálnik  -a m () avt. elektromotor na tok iz baterije, ki požene glavni motor avtomobila: okvara zaganjalnika / avtomobilski zaganjalnik ◊ strojn. stroj, ki spravi v delovanje drug pogonski stroj
  14.      zagátnica  -e ž () grad. vsak od pokončnih elementov zagatne stene: lesene, betonske zagatnice; zagatnice in piloti
  15.      zagíniti  -em dov.) zastar. umreti: zaginil je v tujini
  16.      zaglávnica  -e ž () anat. neparna kost v zatilju; zatilnica: poškodba zaglavnice
  17.      zaglávnik  -a m () nar. večje poleno, panj: na ognjišču je tlel zaglavnik / polagati drva na zaglavnik
  18.      zagódnica  -e ž (ọ̑) knjiž. pesem, napisana za god: sestaviti zagodnico
  19.      zagólsniti se  -em se [s] dov. (ọ́ ọ̑) nar. zatakniti se, zaustaviti se (v grlu): kruh se mu je zagolsnil / brezoseb. od vznemirjenja se mu je zagolsnilo ● nar. mlatilnica se je zagolsnila se je zamašila
  20.      zagóltniti se  -em se [t] dov. (ọ́ ọ̑) ekspr. zatakniti se, ustaviti se (v grlu): grižljaj se mu je zagoltnil / brezoseb. zagoltnilo se mu je
  21.      zagovórnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od zagovornik: zagovornica zatiranih / zagovornica obtoženke / ta političarka je zagovornica novih idej / naša država je zagovornica drugačnih načel
  22.      zagovórnik  -a m (ọ̑) 1. kdor govori komu v korist: zagovornik zatiranih delavcev / največ zagovornikov so imeli med mladino; zagovornik velikega filozofa 2. odvetnik, ki pravno zagovarja koga: uradno določiti zagovornika; izbrati si zagovornika; pogovor zagovornika z obdolžencem 3. kdor dokazuje pravilnost česa, kar se zanikuje, ne priznava: zagovorniki novih idej; zagovornik človekovih pravic in svoboščin; vnet zagovornik resnice / bil je zagovornik impresionizma 4. po ljudskem verovanju kdor z zagovarjanjem vpliva na kaj: zagovornik bolezni / zagovornik kač
  23.      zagovórniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zagovornike: zagovorniške pravice / zagovorniški oder
  24.      zagovórništvo  -a s (ọ̑) 1. dejavnost, vloga zagovornika: prevzeti zagovorništvo morilca 2. zagovorniki: zagovorništvo predlaga preložitev zaslišanja
  25.      zagózdnica  -e ž (ọ̑) anat. kost na lobanjskem dnu, med zatilnico in čelnico: poškodba zagozdnice

   8.401 8.426 8.451 8.476 8.501 8.526 8.551 8.576 8.601 8.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA