Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (8.476-8.500)



  1.      vzkati  -am nedov. ( ) 1. prihajati na površje, pojavljati se na površju: pod hribom vznika več studencev / plavalec se je potapljal in spet vznikal na površino 2. knjiž. postajati viden, opazen: iz megle vznikajo drevesa, hiše 3. knjiž. nastajati, pojavljati se kot rezultat kake dejavnosti: vznikale so nove tovarne; drugo za drugim vznikajo različna društva / oblike življenja vznikajo, rastejo in odmirajo // nastajati, pojavljati se iz česa: iz teh razlik vznikajo tudi druga nasprotja; vsi ti pojavi vznikajo iz istih razmer // nastajati, pojavljati se sploh: učencem med delom vznikajo nova vprašanja; v družbi vznikajo nove zahteve, zamisli / iz preteklosti, spomina vznikajo podobe prihajajo v zavest vznikajóč -a -e: iz gospodarskih razmer vznikajoča nasprotja
  2.      vzkniti  -em dov.) 1. priti na površje, pojaviti se na površju: potok vznikne in kmalu ponikne / podmornica vznikne na površje vzpluje / iz vode vzniknejo lokvanji // knjiž. vzkaliti: pšenica je že vzniknila / seme je slabo vzniknilo 2. knjiž. postati viden, opazen: pred njim vznikne visoka postava; vojak je vzniknil kakor iz tal / iz teme, v temi vznikne luč 3. knjiž. nastati, pojaviti se kot rezultat kake dejavnosti: po deželi so vzniknile nove šole; takrat je vzniknilo več organizacij / vzniknile so različne oblike življenja // nastati, pojaviti se iz česa: to delo je vzniknilo iz izročila // nastati, pojaviti se sploh: ob tem vzniknejo različna vprašanja; vzniknile so nove zahteve / v tistem času je vzniknilo veliko novih pesmi vzkel -kla -o: vznikel plevel; iz družbenih razmer vznikla umetnost
  3.      vznóžnik  -a m (ọ̑) knjiž. podstavek iz desk, ki se da na dno čolna ali ladijskega skladišča: vse, kar je bilo potrebno za pot, so spravili pod vznožnik
  4.      vzórnica  -e ž (ọ̑) ženska, ki je komu, za koga vzor: postala jim je vzornica; posnemati vzornico; filmska, literarna vzornica ◊ tekst. risba vezave na mrežastem papirju
  5.      vzórnik  -a m (ọ̑) kdor je komu, za koga vzor: postati komu vzornik; posnemati vzornika; igralski, literarni vzornik; vzornik mladine; vzornik v govorjenju, oblačenju
  6.      vzórniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vzornike: vzorniške lastnosti / vzorniška skupina
  7.      vzpéniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. speniti: vzpeniti tekočino / voda se je vzpenila
  8.      vzpetelíniti se  -im se dov.) ekspr. 1. pobahati se, postaviti se: vzpeteliniti se pred kom 2. razburiti se, vznemiriti se: močno se vzpeteliniti
  9.      vzpetínica  -e ž (í) manjšalnica od vzpetina: mitraljezec se je ulegel za vzpetinico; vas na vzpetinici
  10.      vzplametev  -tve ž () glagolnik od vzplameneti: vzplamenitev strasti / vzplamenitev bojev
  11.      vzporédnica  -e ž (ẹ̑) 1. geom. premica, vzporedna dani premici ali dani ravnini: narisati, potegniti vzporednico; vzporednica in pravokotnica 2. vzporedna pot, cesta: asfaltirati vzporednico; vzporednica glavne ceste, h glavni cesti 3. oddelek na večji šoli, nastal zaradi prevelikega števila učencev, ki spadajo v isti razred; paralelka: odpreti novo vzporednico; učiti v vzporednicah / slovenske vzporednice na italijanski šoli oddelki 4. knjiž. kar je kje enako, podobno s čim drugim kje drugje: odkriti več vzporednic med slikama; idejna, stilna vzporednica / ta nagrada je nekakšna vzporednica Nobelove nagrade ♦ lingv. domače besede in njihove tuje vzporednice 5. publ. primerjanje, enačenje: te vzporednice ne sprejemam / potegniti vzporednico čemu, s čim
  12.      vzporédnik  -a m (ẹ̑) 1. geogr. vsak od umišljenih krogov na zemeljski površini, vzporeden ekvatorju: kraja ležita na istem vzporedniku; državna meja teče po 38. vzporedniku; poldnevniki in vzporedniki / krajevni vzporednik vzporednik določenega kraja; vzporedniki južne, severne zemljepisne širine / zemeljski vzporednik ∙ publ. potoval je skoraj po vseh vzporednikih in poldnevnikih po vsem svetuastr. nebesni vzporednik vsak od umišljenih krogov na nebesni krogli, vzporeden nebesnemu ekvatorju; geom. vzporednik krožnica, v kateri seka vrtenino ravnina, pravokotna na osi; navt. višinski vzporednik umišljen krog, vzporeden z obzorjem 2. knjiž. umetnik, ki ima glede na kakega drugega umetnika enake, podobne lastnosti, značilnosti: pesnikovi vzporedniki in posnemovalci; stilni vzporednik slikarja
  13.      vzpŕhniti  -em dov.) knjiž. prhniti: konj vzprhne in zdrvi po cesti / z drevesa vzprhne ptica
  14.      vzprhútniti  -em dov.) hitro, slišno zamahniti s perutmi: petelin zakikirika in vzprhutne // prhutajoč vzleteti: ptica vzprhutne iz grma
  15.      vzročk  in vzróčnik -a m (í; ọ̑) knjiž. vzrok, povzročitelj: odkriti, ugotoviti vzročnik; subjektivni vzročnik je človek; vzročniki bolezni
  16.      vztrájnik  -a m () teh. kolo, kolut z masivnim obodom za izravnavanje neenakomernega vrtenja, delovanja stroja: vrteti vztrajnik; vztrajnik motorja, šivalnega stroja; gred vztrajnika / obročasti, zobčasti vztrajnik; vztrajnik z ročico
  17.      vzvíhniti  -em dov.) knjiž. zavihniti (navzgor): vzvihniti rob vzvíhnjen -a -o: vzvihnjeni krajci klobuka
  18.      vzvišena  -e ž (í) zastar. vzpetina: vas leži na vzvišenini / gorske vzvišenine
  19.      vzvrti  in vzvŕniti -em dov. ( ŕ) knjiž. prevrniti nazaj, vznak: vzvrniti koga na tla / vzvrnil je glavo in pil // obrniti navzven, vstran: čudno vzvrniti ustnice / vzvrniti glavo proti steni vzvŕnjen -a -o: ležati z vzvrnjeno glavo
  20.      vžigálnik  -a m () 1. priprava za prižiganje cigaret: prižgati si cigareto z vžigalnikom; kamenček za vžigalnik / bencinski, plinski vžigalnik / avtomobil z vgrajenim cigaretnim vžigalnikom // priprava za prižiganje, vžiganje česa sploh: prižgati plin z vžigalnikom / minirati z električnim vžigalnikom 2. voj. priprava, napolnjena z razstrelivom ali snovjo, ki povzroči eksplozijo glavnega naboja: priviti, vstaviti vžigalnik; z vžigalnikom aktivirati bombo; vžigalna kapica vžigalnika / kislinski vžigalnik ki se aktivira z delovanjem kisline / potezni, udarni vžigalnik; tempirni vžigalnik ki se aktivira v določeni točki krivulje leta ali po določenem času; urni vžigalnik ki se aktivira ob določenem času z urnim mehanizmom
  21.      wulfenit  gl. vulfenit
  22.      zabávnik  -a m () 1. časopis, revija z zabavno, razvedrilno vsebino: bere samo stripe in zabavnike 2. knjiž. kdor zabava: bil je dober pevec in zabavnik občinstva
  23.      zabetorati  -am dov. () 1. prekriti, zapolniti z betonom: zabetonirati poti med gredicami; zabetonirati razpoke / zabetonirati temelje 2. narediti stene, tla česa z betonom: zabetonirati gnojnično jamo; zabetonirati vodnjak 3. prekriti, obdati z betonom, da je trdno nameščeno: zabetonirati cevi 4. z betonom, betonsko pregrado zapreti, zadelati: zabetonirati izhod / zabetonirati rov / zabetonirati radioaktivne odpadke v jamo 5. pri betoniranju dati v kaj kot njegov sestavni del: v steno so zabetonirali cele skale 6. publ. narediti kaj trdno, nespremenljivo: zabetonirati svoja stališča ● publ. zabetonirati obdelovalne površine pozidati zabetoran -a -o: stebri so že zabetonirani
  24.      zablískniti  -em dov.) zablisniti: luč zabliskne / na nebu (se) zabliskne utrinek / solza (se) ji zabliskne v očeh / na ustnicah (se) ji zabliskne posmeh
  25.      zablísniti  -em dov.) 1. na hitro oddati močno trenutno svetlobo: svetilnik je zablisnil ∙ ekspr. zablisniti z očmi po ljudeh jezno ali živahno pogledati 2. na hitro močno zasvetiti se: na nebu (se) je zablisnil utrinek 3. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okno (se) je zablisnilo v soncu 4. ekspr. pokazati se v iskreči se svetlobi: pod košatimi brki (se) mu zablisnejo beli zobje // za kratek čas se pojaviti: na ustnicah (se) ji je zablisnil nasmešek zablísniti se ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati: v trenutku se mu je zablisnilo, da je naredil napako / končno se mu je zablisnilo v glavi doumel, razumel je

   8.351 8.376 8.401 8.426 8.451 8.476 8.501 8.526 8.551 8.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA