Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (8.326-8.350)
- vodozvézdnica -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. vodne rastline s tankimi stebli, majhnimi cveti brez cvetnega odevala in listno rožico na vodni gladini; žabjelasovka ♪
- vógelnik -a [gǝl] m (ọ̑) 1. obrt. preprosta priprava za merjenje kotov: vogelnik, dleta in meter 2. predmet, navadno kamen, ki stoji na voglu, robu česa: spotakniti se ob vogelnik ♪
- vohúniti -im nedov. (ú ȗ) s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do zaupnih gospodarskih, vojaških podatkov in jih posredovati tuji osebi, državi: začel je vohuniti; vohuniti za konkurenčno podjetje // ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do podatkov o delovanju, življenju koga: tu nima kaj delati, samo vohuni; vohuniti po hiši; žena vohuni za njim ♪
- vojášnica -e ž (ȃ) stavba za bivanje vojakov: zgraditi vojašnico; naborniki so se morali javiti v vojašnici ♪
- vojášniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vojašnico: vojašniško dvorišče / vojašniško življenje ♪
- vojenína -e ž (í) nar. vzhodno prekajeno meso: rad ima kuhano vojenino ♪
- vojník -a m (í) zastar. vojak: biti vojnik; pogumen vojnik ♪
- volánica -e ž (ȃ) manjšalnica od volana: z volanicami okrašeno krilo ♪
- vólčnica -e [u̯č] ž (ọ̑) 1. volčji brlog: iz volčnice se je prikazal volk 2. lov. volčja jama: loviti volkove v volčnice ♪
- volílnica -e [tudi u̯n] ž (ȋ) 1. redko volilni listek, glasovnica: izpolniti, oddati volilnico 2. zastar. volišče: vstopiti v volilnico ♪
- volílnik -a [u̯n in ln] m (ȋ) zgod. volilni knez ♪
- volnenína -e [u̯n] ž (í) star. volnena tkanina: oblačilo iz volnenine; volnenina in bombaževina ♪
- volnína -e [u̯n] ž (ȋ) knjiž. volnena tkanina: debela, mehka volnina; plašč iz volnine ♪
- vóskovnica in voskóvnica -e ž (ọ̑; ọ̑) čeb. vsak od štirih parov gladkih, prozornih ploščic na tretjem do šestem trebušnem obročku čebel, pod katerim so voskovne žleze: vosek izteka skozi luknjice voskovnic ♪
- voščeníca -e ž (í) knjiž. voščena sveča: prižgati voščenico; svetloba voščenic ◊ zool. kožica na korenu zgornje polovice kljuna ♪
- voščenína -e ž (í) star. 1. voščena snov: te vešče živijo od voščenine 2. voščeni izdelki: prodajati vosek in različne voščenine ♪
- voščílnica -e ž (ȋ) vizitka, razglednica za pisanje voščil: kupiti voščilnice; podpisati se na voščilnico; barvne, tiskane voščilnice / božična, novoletna voščilnica // redko voščilo na taki vizitki, razglednici: napisati, sestaviti voščilnico ♪
- votlínica -e ž (í) manjšalnica od votlina: skriti zlato v votlinico; votlinica med skalami / votlinice v pljučih ♪
- votlíničast -a -o prid. (ȋ) poln votlinic: votliničast kamen ♪
- vozníca -e ž (í) ženska oblika od voznik: voznica je pred križiščem zavila na levo; voznica osebnega avtomobila ♪
- vozník -a m (í) kdor (poklicno) vozi avtomobil: postati voznik; voznik je pravočasno ustavil; dober, izkušen, previden voznik; voznik avtobusa, taksija, tovornjaka / poklicni voznik / voznik avtomobila // kdor vozi kako vozilo sploh: voznik je pognal konja in voz se je premaknil; voznik čolna, motornega kolesa, tramvaja; voznik kočije, traktorja, viličarja ♪
- vozníkov -a -o prid. (í) nanašajoč se na voznika: voznikov sedež / usesti se na voznikovo stran / potniki naj ne vstopajo brez voznikovega dovoljenja ♪
- voznína -e ž (ȋ) plačilo za vožnjo, prevoz: voznina je za otroke znižana; pobirati voznino / plačati voznino ♪
- voznínski -a -o (ȋ) pridevnik od voznina: vozninski dodatek ♪
- vozníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na voznike: vozniške navade; vozniška spretnost / vozniški sedež; vozniška kabina / opraviti vozniški izpit; vozniško dovoljenje ♪
8.201 8.226 8.251 8.276 8.301 8.326 8.351 8.376 8.401 8.426