Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (8.326-8.350)



  1.      vodozvézdnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. vodne rastline s tankimi stebli, majhnimi cveti brez cvetnega odevala in listno rožico na vodni gladini; žabjelasovka
  2.      vógelnik  -a [gǝl] m (ọ̑) 1. obrt. preprosta priprava za merjenje kotov: vogelnik, dleta in meter 2. predmet, navadno kamen, ki stoji na voglu, robu česa: spotakniti se ob vogelnik
  3.      vohúniti  -im nedov.) s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do zaupnih gospodarskih, vojaških podatkov in jih posredovati tuji osebi, državi: začel je vohuniti; vohuniti za konkurenčno podjetje // ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do podatkov o delovanju, življenju koga: tu nima kaj delati, samo vohuni; vohuniti po hiši; žena vohuni za njim
  4.      vojášnica  -e ž () stavba za bivanje vojakov: zgraditi vojašnico; naborniki so se morali javiti v vojašnici
  5.      vojášniški  -a -o prid. () nanašajoč se na vojašnico: vojašniško dvorišče / vojašniško življenje
  6.      vojena  -e ž (í) nar. vzhodno prekajeno meso: rad ima kuhano vojenino
  7.      vojk  -a m (í) zastar. vojak: biti vojnik; pogumen vojnik
  8.      volánica  -e ž () manjšalnica od volana: z volanicami okrašeno krilo
  9.      vólčnica  -e [č] ž (ọ̑) 1. volčji brlog: iz volčnice se je prikazal volk 2. lov. volčja jama: loviti volkove v volčnice
  10.      volílnica  -e [tudi n] ž () 1. redko volilni listek, glasovnica: izpolniti, oddati volilnico 2. zastar. volišče: vstopiti v volilnico
  11.      volílnik  -a [n in ln] m () zgod. volilni knez
  12.      volnena  -e [n] ž (í) star. volnena tkanina: oblačilo iz volnenine; volnenina in bombaževina
  13.      volna  -e [n] ž () knjiž. volnena tkanina: debela, mehka volnina; plašč iz volnine
  14.      vóskovnica  in voskóvnica -e ž (ọ̑; ọ̑) čeb. vsak od štirih parov gladkih, prozornih ploščic na tretjem do šestem trebušnem obročku čebel, pod katerim so voskovne žleze: vosek izteka skozi luknjice voskovnic
  15.      voščeca  -e ž (í) knjiž. voščena sveča: prižgati voščenico; svetloba voščenic ◊ zool. kožica na korenu zgornje polovice kljuna
  16.      voščena  -e ž (í) star. 1. voščena snov: te vešče živijo od voščenine 2. voščeni izdelki: prodajati vosek in različne voščenine
  17.      voščílnica  -e ž () vizitka, razglednica za pisanje voščil: kupiti voščilnice; podpisati se na voščilnico; barvne, tiskane voščilnice / božična, novoletna voščilnica // redko voščilo na taki vizitki, razglednici: napisati, sestaviti voščilnico
  18.      votlínica  -e ž (í) manjšalnica od votlina: skriti zlato v votlinico; votlinica med skalami / votlinice v pljučih
  19.      votlíničast  -a -o prid. () poln votlinic: votliničast kamen
  20.      vozca  -e ž (í) ženska oblika od voznik: voznica je pred križiščem zavila na levo; voznica osebnega avtomobila
  21.      vozk  -a m (í) kdor (poklicno) vozi avtomobil: postati voznik; voznik je pravočasno ustavil; dober, izkušen, previden voznik; voznik avtobusa, taksija, tovornjaka / poklicni voznik / voznik avtomobila // kdor vozi kako vozilo sploh: voznik je pognal konja in voz se je premaknil; voznik čolna, motornega kolesa, tramvaja; voznik kočije, traktorja, viličarja
  22.      vozkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na voznika: voznikov sedež / usesti se na voznikovo stran / potniki naj ne vstopajo brez voznikovega dovoljenja
  23.      vozna  -e ž () plačilo za vožnjo, prevoz: voznina je za otroke znižana; pobirati voznino / plačati voznino
  24.      voznski  -a -o () pridevnik od voznina: vozninski dodatek
  25.      vozški  -a -o prid. () nanašajoč se na voznike: vozniške navade; vozniška spretnost / vozniški sedež; vozniška kabina / opraviti vozniški izpit; vozniško dovoljenje

   8.201 8.226 8.251 8.276 8.301 8.326 8.351 8.376 8.401 8.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA