Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (8.276-8.300)



  1.      vilkloríd  -a m (-) kem. brezbarven plin, iz katerega s polimerizacijo nastane polivinilklorid
  2.      vinográdnik  -a m () kdor se ukvarja z vinogradništvom: tečaj za vinogradnike; biti poljedelec in vinogradnik // lastnik vinograda: vinogradniki in viničarji
  3.      vinográdniški  -a -o prid. () nanašajoč se na vinogradnike ali vinogradništvo: vinogradniško delo / vinogradniška zadruga / vinogradniško področje; vinogradniška tla / vinogradniški nož nož z zakrivljenim rezilom, zlasti za obrezovanje trt; vinogradniške breskve necepljene breskve, ki rastejo navadno po vinogradih; vinogradniško kolje ♦ agr. vinogradniška motika trikotna, ostra motika za kop na težji zemlji
  4.      vinográdništvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vinske trte in pridelovanjem grozdja: obnoviti vinogradništvo; ukvarjati se z vinogradništvom; vinogradništvo in vinarstvo / zaslužek od vinogradništva pridelovanja grozdja, vina
  5.      violist  -a m () kdor igra violino: igranje, nastop violinista / spremljati violinista s klavirjem
  6.      violistka  -e ž () ženska, ki igra violino: koncert violinistke
  7.      visélnice  -nic [n in ln] ž mn. (ẹ̑) zastar. vislice: obesiti tatu na viselnice
  8.      visokokrílnik  -a m () aer. letalo s krili ob zgornjem robu trupa: visokokrilnik in nizkokrilnik
  9.      visokopétnik  tudi visokopêtnik -a m (ẹ̑; ) nav. mn., knjiž. obuvalo z visoko peto: nosila je črne visokopetnike
  10.      vitaminizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. dodajati vitamine: vitaminizirati mleko vitaminizíran -a -o: vitaminiziran kruh; vitaminizirana margarina
  11.      vizítnica  -e ž () star. vizitka: ponudil mu je svojo vizitnico
  12.      vkletev  -tve ž () glagolnik od vkleniti: vklenitev aretiranca / upirati se vklenitvi v družbene norme
  13.      vkleti  vklénem dov. ( ẹ́) 1. dati komu na roke, noge lisice, verigo za onemogočenje svobodnega gibanja: aretirance so vklenili; vkleniti po dva in dva skupaj / vkleniti komu roke v lisice; pren. hoteli so mu vkleniti duha, voljo // tesno obdati in s tem onemogočiti neovirano premikanje: led vklene ladjo / množica ga je vklenila medse / otroka je vklenila v naročje stisnila // nar. nadeti jarem: vkleniti vole / vkleniti v jarem 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo ne more delati, ravnati tako, kot bi hotel, mogel; utesniti: družba ga je vklenila / delo ga je vklenilo 3. ekspr., v zvezi z v narediti, povzročiti, da je kdo čemu podrejen: vkleniti nove države v blokovski okvir / življenje ga je vklenilo v družbene norme // spraviti v neprijetno stanje, kot ga določa samostalnik: vkleniti koga v odvisnost, suženjstvo / pomanjkanje ga je vklenilo v pesimizem // glede na raznovrstnost, pestrost preveč togo izraziti: pisatelj je značaje junakov vklenil v kalupe, sheme / vkleniti življenje v besede ● ekspr. vkleniti koga v zakonski jarem poročiti ga s kom; ekspr. vkleniti v objem objeti; ekspr. mestece so vklenili v obzidje obdali z obzidjem vklénjen -a -o: biti vklenjen v poklicne dolžnosti; vklenjenega so odpeljali v zapor
  14.      vklíniti se  -im se dov.) knjiž. vriniti se med kaj in s tem to ločiti: Madžari so se vklinili med Slovane ♦ voj. v ozkem pasu globoko prodreti na sovražnikovo območje zaradi ločitve njegovih enot v obrambi
  15.      vkomporati  -am dov. () knjiž. narediti, da kaj postane sestavni del česa; vstaviti, vgraditi: vkomponirati spomenik v naravno okolje / zgodbo je v celoti vkomponiral v roman / v pripoved rad vkomponira osebne spomine vkomporan -a -o: spomenik z vkomponiranimi lesenimi elementi; dobro, slabo vkomponiran
  16.      vláčenica  -e ž (ā) agr. z zemljo pokrita rozga, ki požene korenine: razmnoževati trto z vlačenicami
  17.      vlačca  -e ž (í) rib. vlačilna mreža: lov z vlačnico / mreža vlačnica
  18.      vlačk  -a m (í) star. vlačilec: vlačniki in potiskači vozičkov
  19.      vlagálnik  -a m () teh. priprava za vlaganje: vložiti pole v vlagalnik tiskarskega stroja ♦ agr. vlagalnik gnoja del pluga za spravljanje raztrošenega gnoja v brazdo
  20.      vlakna  -e ž () 1. vlaknata ogrodna snov rastlinskih celičnih sten: sadje vsebuje tudi vlaknino; količina vlaknine v krmi // teh. vlaknata snov, ki se uporablja za izdelovanje tekstilnih vlaken, papirja: predelovati vlaknine; vlaknina rastlinskega izvora; izdelava vlaknin / naravne, umetne vlaknine; poliamidne vlaknine / tekstilne vlaknine 2. biol. vlaknata snov v strjeni krvi, nastala iz fibrinogena
  21.      vlažílnik  -a m () priprava za vlaženje: vlažiti z vlažilnikom
  22.      vléčnica  -e ž (ẹ̑) 1. žičnica na smučišču, ki vleče smučarje navkreber tako, da drsijo s smučmi po snegu: vlečnica danes ne obratuje; postaviti vlečnico; peljati se z vlečnico; prenosna vlečnica / smučarska vlečnica 2. rib. vlačilna mreža: ribolov z vlečnicami / mreža vlečnica
  23.      vlóžnica  tudi vložca -e ž (ọ̑; í) 1. lit. lirska pesem, v kateri se lirski subjekt posredno izpoveduje v vlogi kake osebe: pisati vložnice / pesem vložnica 2. knjiž. pesem v več kiticah s pripevom, navadno šaljive ali satirične vsebine; kuplet: vložnica v opernem besedilu
  24.      vložca  -e ž (í) ženska oblika od vložnik: vložnica prošnje
  25.      vložk  -a m (í) jur. kdor kaj vloži, navadno v pisni obliki, da se sproži postopek pri upravnih ali sodnih organih: napotiti vložnika k pristojnemu organu; vložnik zahteve ● redko sodelovanje vložnikov pri vodenju hranilnice vlagateljev

   8.151 8.176 8.201 8.226 8.251 8.276 8.301 8.326 8.351 8.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA