Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (826-850)



  1.      cúrniti  -em dov.) izteči, izliti se v tankem curku: kri je kar curnila iz rane // preh., ekspr. zliti majhno količino tekočine: curni malo žganja v čaj
  2.      cvénkniti  -em in cvênkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) dati kratek, zveneč, kovinski glas: zadel je z železom ob kamen, da je cvenknilo / kovanec je cvenknil na krožnik s cvenkom padel // preh., ekspr. slišno, naglo udariti: cvenknil ga je po ustih
  3.      cvetlíčnik  -a m () redko cvetlični lonec: cvetličniki na oknih
  4.      cvétnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. rastlina, ki razvije cvete in semena: praprotnice in cvetnice
  5.      cvetca  -e ž (í) nar. zadnja nedelja pred veliko nočjo; cvetna nedelja
  6.      cvétnik  -a m (ẹ̑) 1. knjiž., redko antologija, izbor: cvetnik slovenskega pesništva 2. zastar. cvetlični vrt: nad skalovjem se širi cvetnik, poln najlepših cvetlic 3. agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom: sadijo cvetnik in bintje
  7.      cvŕkniti  -em dov.) 1. dati oster, pokljajoč glas: pod je cvrknil pod nogami 2. oglasiti se z ostrim, odsekanim glasom: le tu in tam je cvrknila kakšna ptica 3. ekspr. rahlo udariti: cvrkniti koga po nosu
  8.      cvrkútniti  -em dov.) 1. oglasiti se z ostrim, odsekanim glasom: v grmičju je nenadoma cvrkutnil ptič 2. dati cvrkutanju podoben glas: vrata so v tečajih glasno cvrkutnila; sedel je z vso težo na klop, da je cvrkutnila
  9.      cvŕtnik  -a m () koritasta električna priprava za cvrenje rib, mesa, krompirja: domači in uvoženi cvrtniki
  10.      čájnica  -e ž () 1. v vzhodnih deželah gostinski lokal, kjer se streže s čajem: kitajska čajnica / nočna čajnica; dekleta iz čajnic 2. škatla za shranjevanje čaja
  11.      čájnik  -a m () posoda za pripravljanje čaja: iz čajnika naliti v skodelice / električni čajnik
  12.      čakálnica  -e ž () soba za čakanje: polna čakalnica pacientov; kolodvorska čakalnica; čakalnica drugega razreda; čakalnica za matere z otroki
  13.      čarôbnica  -e ž () zastar. čarovnica
  14.      čarôbnik  -a m () zastar. čarovnik: čarobnik se naredi nevidnega
  15.      čarodéjnik  -a m (ẹ̑) knjiž. čarovnik
  16.      čaróvnica  -e ž (ọ̑) 1. po ljudskem verovanju ženska, ki čara: čarovnice delajo točo; verjeti v čarovnice; pren. črnooka mala čarovnica ∙ publ. lov na čarovnice fanatično preganjanje nasprotne ideologije in njenih pristašev 2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: stara čarovnica je začela vpiti name
  17.      čarovja  -e ž () nav. mn. 1. po ljudskem verovanju čarovno dejanje: čarovnica je uganjala čarovnije s palico 2. rokohitrska spretnost: zabaval nas je s svojimi čarovnijami in umetnijami
  18.      čaróvnik  -a m (ọ̑) 1. po ljudskem verovanju kdor čara: čarovnik iz devete dežele; pren. v šahu je pravi čarovnik 2. kdor z rokohitrsko spretnostjo in nenavadnimi dejanji zabava gledalce: v cirkusu nastopa tudi čarovnik
  19.      čaróvniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na čarovnike ali čaranje: čarovniški obred / čarovniški proces
  20.      čaróvništvo  -a s (ọ̑) po ljudskem verovanju dejavnost čarovnikov: obtožili so jo čarovništva
  21.      čásnik  -a m () raba peša dnevno ali tedensko glasilo za obveščanje javnosti; časopis: kupiti, zganiti časnik; slavili so ga po vseh časnikih; uredništvo časnika / brati časnik
  22.      čásnikar  -ja m () poklicni sodelavec časopisa: časnikar pri Delu je; časnikarji in fotoreporterji so obsuli kozmonavta
  23.      čásnikarica  -e ž () časnikarka
  24.      čásnikarka  -e ž () poklicna sodelavka časopisa: po poklicu je časnikarka
  25.      čásnikarski  -a -o prid. () nanašajoč se na časnikarje: časnikarski poklic; časnikarsko društvo ∙ časnikarska raca izmišljena novica v časopisu

   701 726 751 776 801 826 851 876 901 926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA