Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (8.126-8.150)



  1.      utreti  utrénem dov. ( ẹ́) star. utrniti: utreniti svečo
  2.      utripálnica  -e ž () anat. žila, ki odvaja kri od srca; odvodnica, arterija: krvavitve iz utripalnic; zožitev in zamašitev utripalnic / ledvična utripalnica
  3.      utrípniti  -em dov.) 1. narediti malo zaznaven, rahel gib: utripniti z vekami / oči so nekajkrat utripnile 2. navadno v zvezi z žila razširiti se in skrčiti zaradi ritmičnega dotekanja krvi: žila mu je močneje utripnila 3. za kratek čas se pojaviti in prenehati: izza gora je utripnila svetloba 4. prižgati se in ugasniti: svetilnik je utripnil po točno določenem času
  4.      utrti  in utŕniti -em, tudi utŕniti -em dov. ( ŕ; ŕ) 1. odstraniti ogorek: utrniti trsko, poleno; utrniti stenj / utrniti gorečo svečo / utrniti cigaro / utrniti pepel s cigarete otresti // ugasniti: pozabil je utrniti petrolejko / nepreh. utrnila je še zadnja svetilka ∙ knjiž., ekspr. njegovo življenje je utrnila krogla povzročila njegovo smrt 2. star. otreti, obrisati: utrniti pot s čela; utrniti si solzo utrti se in utŕniti se, tudi utŕniti se 1. navadno s prislovnim določilom nenadno zasvetiti se, navadno premikajoč se: na nebu se utrne zvezda / v travi se je utrnila kresnica / ekspr. v globini so se utrnile srebrne plavuti // ekspr. za krajši čas postati viden, zaznaven: v parku se je tu in tam utrnil zaljubljen par; izza drevesa se utrne temna postava / iz gozda so se utrnili prvi borci so začeli prihajati 2. ekspr. (hitro) oditi, oddaljiti se: utrnil se je od hiše in stekel proti kozolcu / komaj se je utrnil za ovinkom, že je počil strel izginil, se skril; utrniti se v temo 3. ekspr. pasti, kaniti: solza se utrne iz očesa / s stropa se je utrnila kaplja 4. ekspr. pojaviti se v zavesti: utrnila se mu je rešilna misel; nehote se mu je utrnilo nekaj pomislekov / morda se mi bo utrnila prava beseda; nič pametnega se mi ne utrne; brezoseb. utrnilo se mu je, da morda vse ni čisto res pomislil jeekspr. v njem se je utrnil dvom podvomil je utŕnjen -a -o: utrnjena sveča; luči so že utrnjene
  5.      uvéniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̄) postati (u)vel: narcise hitro uvenejo / ekspr. od skrbi in lakote ji je obraz uvenel // ekspr. prenehati obstajati (v veliki meri): lepota hitro uvene uvénjen -a -o uvenel: uvenjen cvet; prim. uvel, uveneti
  6.      uvezena  -e ž (í) redko uvezen lik, okrasek: obleka s cvetličnimi uvezeninami
  7.      uvíhniti  -em dov.) 1. zavihniti navznoter: uvihniti rob / uvihniti navzdol, navznoter 2. knjiž. odnehati, odstopiti: kljub neuspehu ni uvihnil uvíhnjen -a -o: uvihnjen rob
  8.      uvódnica  -e ž (ọ̑) knjiž., redko uvodna pesem: pesem je uvodnica celega ciklusa
  9.      uvódničar  -ja m (ọ̑) pisec uvodnikov: uvodničar znanega časopisa; uvodničar in komentatorji / časopisni uvodničar
  10.      uvódnik  -a m (ọ̑) članek o dnevno pomembni temi, ki izraža stališče uredništva in se objavi na začetku časopisa, revije, navadno tiskarsko poudarjen: napisati, objaviti uvodnik; naslov uvodnika / časopisni uvodnik
  11.      uvódnikar  -ja m (ọ̑) star. uvodničar: uvodnikar časopisa Jutro
  12.      uvóznica  -e ž (ọ̑) država, dežela, ki uvaža: uvoznica lesa, nafte / država uvoznica
  13.      uvóznik  -a m (ọ̑) kdor se ukvarja z uvozom: to podjetje je uvoznik; uvozniki nafte, žita; uvozniki in izvozniki / publ. uvoznik kapitala
  14.      uvozna  -e ž () star. uvozna carina: plačati uvoznino
  15.      uvózniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na uvoznike: uvozniški posli / uvozniško podjetje
  16.      uvremeti se  -ím se dov., uvreménil se ( í) nav. 3. os., nar. zahodno spremeniti se iz slabega, nestalnega vremena v lepo, ustaljeno: po prvem jesenskem deževju se je uvremenilo
  17.      uzakotev  -tve ž () glagolnik od uzakoniti: uzakonitev delavskega samoupravljanja
  18.      uzakóniti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) 1. določiti, utemeljiti z zakonom: uzakoniti kako načelo, pravico; uzakoniti šolsko obveznost / uzakoniti z ustavo // z zakonom priznati ali dovoliti: uzakoniti dejansko stanje / uzakoniti novo oblast; uzakoniti vlado 2. narediti, da postane kaj zakon, obvezno pravilo: uzakoniti nova načela v kolektivu / uzakoniti pisavo ♦ jur. uzakoniti zakonski predlog uzakónjen -a -o: uzakonjena kazen, pravica; uzakonjena pravila vedenja ♦ jur. uzakonjeno pravo pravo, določeno z zakoni
  19.      užitna  -e ž () jur., do 1945 krajevni davek od prodaje tržnega blaga: pobirati užitnino; užitnina od vina
  20.      užitnski  -a -o prid. () nanašajoč se na užitnino: užitninski dohodek od mesa, pijač / užitninski davek užitnina
  21.      vábljenica  -e ž (á) nar. primorsko poševni odtočni jarek na gozdnih cestah; dražnik: delati vabljenice
  22.      vábljenik  -a m (á) lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali; vabnik: nastaviti vabljenika / umetni, živi vabljeniki // kletka s tako živaljo: ptič v vabljeniku se je žalostno oglašal
  23.      vábnica  -e ž () lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali; vabnik: najbolj znana vabnica je sova / za vabnico uporabljajo umetno raco
  24.      vábnik  -a m () 1. lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali: vabnik v kletki se je začel oglašati; loviti z vabniki // kletka s tako živaljo: obesiti vabnik na drevo 2. knjiž. vabilec: vabnik je zavajal ljudi v igralnice / bil je eden največjih vabnikov v Alpe
  25.      vádnica  -e ž () 1. učbenik z vajami zlasti za osnovno šolo: pisati, pripravljati vadnice; jezikovna vadnica / angleška vadnica ∙ ekspr. za nekaj časa se je kar spojil z latinsko vadnico se je zelo učil latinščino 2. nekdaj osnovna šola, povezana z učiteljiščem, na kateri se učiteljski kandidati vadijo, usposabljajo za učiteljski poklic: učitelj na vadnici 3. kraj, prostor, kjer se vadi v čem: prva vadnica je bil šolski vrt / ta revija je vadnica za mlade pisatelje

   8.001 8.026 8.051 8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 8.201 8.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA