Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (7.851-7.875)



  1.      učêsniti  -em in učesti učésnem dov.; ẹ̑) nar. severovzhodno močno udariti: učesnil ga je, da se je kar zamajal
  2.      učílnica  -e ž () 1. šolski prostor za učenje, poučevanje: šola ima deset učilnic; stopiti v učilnico; svetla, velika učilnica / učilnica za biologijo, fiziko // prostor za učenje, študiranje: domski gojenci imajo skupno učilnico 2. zastar. šola, učna ustanova: ustanoviti novo učilnico; prvi razred učilnice
  3.      učílniški  -a -o prid. () nanašajoč se na učilnico: učilniška oprema / učilniški red / učilniška mladina
  4.      učíniti  -im dov. ( ) zastar. storiti, narediti: kaj misliš učiniti / učiniti kaj dobrega
  5.      učiteljíščnica  -e ž () do 1968 dijakinja učiteljišča:ni uspeh učiteljiščnic; gimnazijke in učiteljiščnice
  6.      učiteljíščnik  -a m () do 1968 dijak učiteljišča: učiteljiščnik zadnjega letnika
  7.      na  -e ž () znesek, ki se plača za učenje, poučevanje: udeleženci tečaja plačajo učnino / nekdaj vajenec je plačeval mojstru učnino
  8.      udarjena  -e ž (í) med. udarnina: udarjenine in zmečkanine
  9.      udárnica  -e ž () 1. ženska oblika od udarnik: dobiti naziv udarnica / med delavkami je več udarnic 2. knjiž. udarna pesem: črtati iz zbirke aktivistične udarnice / pesem udarnica
  10.      udárnik  -a m () zlasti prva leta po 1945 častni naziv za delavca, zlasti fizičnega, ki zelo presega normo, delovne zahteve: odlikovati koga z udarnikom // delavec, zlasti fizični, ki ima ta naziv: med brigadirji je bilo veliko udarnikov; večkratni udarnik / razglasiti za udarnika
  11.      udarna  -e ž (í) med. poškodba tkiva zaradi udarca ali hujšega pritiska: dobiti močno udarnino; udarnine po telesu
  12.      udárniški  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na udarnike: udarniški kolektiv / udarniška diploma, značka / udarniška vnema 2. žarg. prostovoljen in neplačan: naredili so veliko udarniških ur; dogovoriti se za udarniško delo / udarniška nedelja udárniško prisl.: udarniško delati
  13.      udárništvo  -a s () zlasti prva leta po 1945 močno preseganje norme, delovnih zahtev, zlasti pri fizičnem delu: pomen udarništva v naših tovarnah / priznati delavcu udarništvo
  14.      udeléžnik  -a m (ẹ̑) star. udeleženec: predsednik je pozdravil udeležnike
  15.      udíniti se  -im se dov. ( ) slabš., z dajalnikom začeti pretirano vdano opravljati določeno delo, nalogo za koga zaradi svojih koristi: udiniti se tujcem
  16.      údnica  -e ž () med. protin: napadla ga je udnica
  17.      údničen  -čna -o prid. () med. protinast: bil je star in udničen
  18.      udna  -e ž () star. članarina: plačati, povečati udnino
  19.      udniti se  -im se dov.) knjiž. udinjati se: udniniti se pri kmetu za hrano / udniniti se policiji / kmečki gospodarji so udninili pastirja
  20.      udríhniti  -em dov.) 1. silovito udariti: udrihniti z bičem po živali 2. ekspr., v zvezi s čez, po negativno se izraziti o kom, čem: udrihniti čez koga; kadar ga ni, udrihnejo po njem
  21.      ugatev  -tve ž () glagolnik od uganiti: uganitev imena ● star. ženitev je uganitev ne da se vnaprej vedeti, ali bo zakon srečen
  22.      ugati  in ugániti -em dov. ( á) 1. ugotoviti naključno, po intuiciji, na podlagi nekaterih podatkov: uganil je njene misli, skrite namene, želje; uganil je, da bo deževalo; uganila je, koliko je star; to je lahko, težko uganiti / iz njegovih besed je uganil, kdo je; po njenih očeh je uganil resnico / ekspr. vedeževalka ji je vse uganila pravilno napovedala prihodnost 2. rešiti uganko, odgovoriti na vprašanje, postavljeno pri kaki družabni igri: kdor bo prvi uganil, bo dobil nagrado / uganiti naslov pesmi; uganiti osebo / uganiti uganko rešiti 3. star. ugotoviti, spoznati: kmalu so uganili, da krade / težko je uganil bistvo problema dojel, razumelpog., ekspr. ti jo zmeraj uganeš pravilno poveš, narediš; pog. v veseli družbi so marsikatero uganili povedali so več domislic, šal; pog. uganiti nepremišljenost, neumnost narediti, zagrešiti; pog. prisedita, bomo kakšno pametno uganili se bomo kaj pametnega pogovorili ugánjen -a -o: uganjena beseda
  23.      ugati se  in ugániti se -em se dov. ( á) zastar. ogniti se: uganiti se pešcu / uganiti se puščici
  24.      ugastev  -tve ž () glagolnik od ugasniti: ugasnitev ognja / ugasnitev spomina / ugasnitev pravice
  25.      ugásniti  -em dov.) 1. narediti, da kaj preneha goreti: ugasniti vžigalico / ugasniti petrolejko // nepreh. prenehati goreti: sveča je ugasnila; nenadoma ugasniti / cigareta je hitro ugasnila / ogenj je ugasnil; pren., ekspr. njegova ljubezen do nje je ugasnila 2. narediti, da kaj preneha svetiti: ugasniti luč, svetilko // nepreh. prenehati svetiti: ulične luči so ugasnile / ekspr.: na jutranjem nebu je ugasnil mesec; nad dolino je ugasnila zarja 3. knjiž. prenehati biti, obstajati: z njim je ugasnila njegova rodbina / z leti tudi spomin na koga ugasne / njuno prijateljstvo je kmalu ugasnilo / zadnje upanje, veselje mu je ugasnilo v srcu / njen nasmeh je ugasnil / v nesreči so ugasnila tri mlada življenja so umrli trije mladi ljudje 4. knjiž., s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati a) neviden; izgubiti se: čoln je ugasnil v megli b) neslišen: njegov klic je ugasnil v daljavi / koraki so ugasnili v noč 5. knjiž. nehati veljati, prenehati: po tem roku ugasne pravica do pritožbe; z aprilom ugasne veljavnost začasnih ukrepov 6. pog. izključiti, izklopiti: ugasniti radijski, televizijski sprejemnik / ugasniti motor ugásnjen -a -o: ugasnjen motor; vonj po ugasnjenih svečah; prim. ugasel

   7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926 7.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA