Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (76-100)
- níhniti -em dov. (í ȋ) knjiž., redko zanihati: skodelica na tehtnici je nihnila ♪
- níka -e ž (ȋ) star. frnikola: igrati se z nikami ♪
- nikàk in nikák -a -o zaim. (ȁ; ȃ) star. noben: to nima nikakega pomena; izdelek ne potrebuje nikake reklame ♪
- nikákor in nikàkor prisl. (ȃ; ȁ) v nikalnih stavkih 1. izraža zanikanje kakršnegakoli načina: tega nikakor ne morem urediti, ne tako ne drugače / to nikakor še ni dokaz 2. ekspr. poudarja a) zanikano trditev, ugotovitev: ponoči nikakor ne gre v gozd; nikakor ga nisem mogel prepričati, ne zlepa ne zgrda / nikakor ne gre pretiravati s hvalo b) prepričanost o neprimernosti, neutemeljenosti česa: te pohvale nikakor nisem vreden; ta prijaznost nikakor ni dokaz njegove dobrote / hudoben ni, nikakor ne; ali si spet zamudil? Nikakor ne, še ni osem ♪
- nikákršen in nikàkršen -šna -o zaim. (ȃ; ȁ) knjiž. noben: uspeha ni bilo nikakršnega / ne dam ga za nikakršen denar / nikakršnih novic nimam, ne dobrih ne slabih ♪
- nikákšen tudi nikàkšen -šna -o zaim. (ȃ; ȁ) knjiž. noben: to ni v nikakšni zvezi ♪
- nikálen -lna -o prid. (ȃ) ki izraža, vsebuje zanikanje: njegov odgovor je nikalen ♦ filoz. nikalna sodba; lingv. nikalni stavek nikálno prisl.: na vprašanje je odgovoril nikalno ♪
- nikálnica -e ž (ȃ) lingv. prislov, ki izraža zanikanje: nikalnica ne / besedna, stavčna nikalnica; pleonastična nikalnica ♪
- nikámor prisl. (ȃ) v nikalnih stavkih 1. izraža, da dejanje ni usmerjeno v noben kraj: nikamor ne moreš pobegniti; zaradi megle nikamor ne vidiš; elipt. otroci, nikamor z doma; ekspr. nikdar in nikamor je ne bom hodil iskat / kot vljudnostna fraza posedite no malo, saj se vam nikamor ne mudi 2. ekspr., v zvezi za nikamor izraža negativnost, neprimernost: ta odgovor ni za nikamor; pri nas je tako, da ni za nikamor; v taki obleki nisem za nikamor ● star. to ni
nikamor podobno to ni ničemur podobno; ekspr. njemu se pri delu nikamor ne mudi dela počasi; ekspr. če bomo njega poslušali, ne pridemo nikamor bomo zelo malo napravili; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ekspr. take je govoril, da ni bilo za nikamor govoril je nespametno, nespodobno ♪
- nikár prisl. (ā) 1. star., v zvezi s še, celo, niti izraža močno zanikanje, zavrnitev; kaj šele: še žival se mi smili, če je bolna, nikar človek; v tem gozdu zaideš celo podnevi, nikar v temi / še za krompir nima, nikar za meso / v vezniški rabi še zase nima, nikar da bi drugim dajal 2. star. izraža močno zanikanje nasprotja; ne pa: to je mevža, nikar župan 3. zastar. krepi zanikanje; niti: po značaju mi ni bil nikar malo podoben ♪
- nikár stil. nikár -te prisl. (ā) krepi prepoved ali željo, da se kaj ne zgodi a) z zanikanim velelnikom ali želelnikom: nikar ne draži psa; nikar ne pozabite na nas; o tem nikar nikomur ne pravi / naj nikar še ne odide; naj si tega nikar ne žene k srcu / reci mu, naj nikar ne žvižga b) z nezanikanim nedoločnikom: nikar obupati; le zboleti nikar, otrok; le nikarta misliti, da se šalim, fanta; le nikarte se čuditi / elipt.: reci mu, da nikar, naj počaka; samo tega nikar; tja pa nikar / v medmetni rabi: nikar, bodi pameten; nikar, oče, bom že sam opravil ♪
- nikarágovski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Nikaragvo: nikaragovsko gospodarstvo / Nikaragovsko jezero ♪
- nikári prisl. (ā) zastar. nikar: nikari ne bodi hud name; nikari ga ne poslušajte ♪
- níkati se -am se in níkati -am nedov. (ȋ) star. frnikolati se: pojdimo se nikat ♪
- níkdar tudi nikdàr prisl. (ȋ; ȁ) v nikalnih stavkih nikoli: tega mi nisi nikdar omenil; nikdar več me ne boste videli; ekspr. nikdar in nikoli ne bo boljše ∙ preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva ♪
- níkdo nikógar zaim., nikómur, nikógar, nikómer, nikómer (ȋ ọ̑) knjiž. nihče: nikdo se ne gane / kriv si ti in nikdo drug ♪
- nikelín -a m (ȋ) 1. min. rudnina nikljev arzenid: nikelj pridobivajo iz nikelina 2. teh. zlitina bakra, niklja in mangana ali cinka: žica iz nikelina; neskl. pril.: nikelin žica ♪
- níkelj -klja m (í) 1. kem. magnetna težka kovina bele barve, element Ni: ta ruda ima mnogo niklja 2. v ameriškem okolju kovanec za 5 centov: vzel je iz denarnice dolar in nekaj nikljev ♪
- níkeljnast -a -o [kǝl] prid. (í) star. nikljast: nikeljnasta ura ♪
- nikjér prisl. (ẹ̑) v nikalnih stavkih izraža, da se dejanje ne dogaja na nobenem kraju: nikjer ne najdem ključa; nikjer drugje ne pridelujejo boljšega cvička; ekspr. nikjer na svetu ni drugače; elipt. hiše zaprte, človeka nikjer; ekspr. nikoli (in) nikjer nisem videl takega lažnivca ♪
- nikjéršnji -a -e prid. (ẹ̑) knjiž., redko ki ni, ne obstaja nikjer: nikjeršnji svet ♪
- níkljanje -a s (ȋ) glagolnik od nikljati: nikljanje kirurških instrumentov / galvansko nikljanje ♪
- níkljast -a -o prid. (í) ki je iz niklja: nikljast denar; nikljasta ura ♪
- níkljati -am nedov. (ȋ) teh. prekrivati kovino s tanko plastjo niklja: nikljati mreže ♪
- níkljev -a -o prid. (í) nanašajoč se na nikelj: nikljeva ruda, zlitina ♦ metal. nikljevo jeklo jeklo, ki vsebuje nad 1 odstotek niklja // redko nikljast: nikljeva ura ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226