Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (7.576-7.600)
- têmeljnik -a m (é) knjiž. temeljni kamen: vzidati temeljnik; temeljnik za novo stavbo / ekspr. temeljnik razvoja ♪
- temeníca tudi témenica -e ž (í; ẹ́) 1. anat. parna kost med čelnico, senčnico in zatilnico: temenica in zatilnica 2. mn., med. krastam podobne luske, zlasti na temenu dojenčka: na lasišču se naredijo temenice ♪
- temeníčen tudi témeničen -čna -o (ȋ; ẹ́) pridevnik od temenica: temenična izboklina ♪
- temeníšče -a s (í) knjiž., redko teme, vrh: na temeniščih gor leži še sneg ♪
- temníca -e [tǝm] ž (í) 1. temen, tesen prostor za kaznovane jetnike, zapornike: vreči koga v temnico / kaznovali so ga s štirinajstimi dnevi temnice; pren. temnica življenja 2. popolnoma zatemnjen ali s fotografsko neučinkujočo svetlobo osvetljen prostor za delo s svetlobno občutljivim fotografskim materialom: razvijati film v temnici; luč za temnico / fotografska temnica 3. nav. mn., nar. zahodno naoknica, oknica: temnice so bile do polovice spuščene; odpreti, zapreti temnice ♪
- temníčen -čna -o [tǝm] (ȋ) pridevnik od temnica: temnična luč ♪
- temníkast -a -o [tǝm] prid. (í) ki ni popolnoma temen: temnikasti oblaki; temnikast obraz / temnikasta ženska temníkasto prisl.: temnikasto rdeča žerjavica ♪
- temnína -e [tǝm] ž (í) knjiž. lastnost, značilnost temnega: temnina smrek / oditi v temnino v temo ♪
- temníti -ím [tǝm] nedov., temnì in tèmni (ȋ í) 1. delati kaj (bolj) temno: temniti risbo s plosko stranjo krede / dimniki so temnili nebo s črnim dimom 2. delati, da kaj izgublja močen sijaj, svetlobo: temniti luč 3. knjiž. delati kaj temno, neprijazno: novica jim temni obraze / ta spomin mu temni življenje temníti se 1. postajati (bolj) temen: nebo se že temni / v sobi se temni večer / brezoseb. začelo se je temniti ∙ ekspr. pred očmi se mu je temnilo zaradi slabosti, razburjenja se mu je zdelo, da nič ne vidi 2.
temno se odražati, kazati: v bregu se temni domačija temnèč -éča -e: temneč se večer ♪
- tempírnik -a m (ȋ) voj. naprava za tempiranje topovskih izstrelkov ♪
- ténija -e ž (ẹ́) 1. pri starih Grkih trak za glavo, lase: nadeti si tenijo / plesalke v tenijah in tančicah 2. med. trakulja: z zdravili odpravljati tenijo ♪
- tenírati -am nedov. in dov. (ȋ) kozm. s šminko, mazili dajati obrazu, delom telesa zaželeno polt, barvo: tenirati obraz teníran -a -o: tenirana lica ♪
- ténis -a m (ẹ̑) športna igra, pri kateri igralec z loparjem udarja žogo čez mrežo v nasprotnikovo polovico igrišča: igrati tenis; tekmovanje v tenisu / namizni tenis ki se igra s celuloidno žogico na mizi; neskl. pril.: tenis igrišče ♪
- tenisáč -a m (á) žarg. teniški igralec: zmaga jugoslovanskega tenisača ♪
- tenisáčica -e ž (á) žarg. teniška igralka: trenirati tenisačice ♪
- tenisíšče -a s (í) knjiž., redko teniško igrišče ♪
- teníšče -a s (í) zastar. teniško igrišče: s tenišča se sliši tleskanje teniških loparjev ♪
- téniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tenis: teniški igralec / teniški turnir / teniški lopar; teniška žoga; teniško igrišče ◊ tekst. teniška flanela na obeh straneh kosmata flanela, navadno bele barve ♪
- tenórsaksofoníst -a m (ọ̑-ȋ) muz. kdor igra tenorsaksofon: ansambel s tenorsaksofonistom ♪
- teogoníja -e ž (ȋ) nauk o izvoru, rodu bogov: po teogoniji pri Homerju je Okeanos izvor vsemu / napisati teogonijo ♪
- tepéžnica -e ž (ẹ̑) etn. 1. dan, ko se tepežka, 28. december; tepežni dan: zgodilo se je na tepežnico 2. nabrani darovi tepežkarjev: razdeliti si tepežnico ♪
- tepéžnik -a m (ẹ̑) etn. kdor tepežka: obdarovati tepežnike ♪
- teptálnik -a [tudi tǝp] m (ȃ) teptalni stroj: teptati smučišče s teptalnikom ♪
- terílnica -e [prvi pomen tudi u̯n] ž (ȋ) 1. nekdaj prostor za trenje lanu: sušilnica in terilnica 2. kem. porcelanasta, steklena posodica za trenje manj trdih snovi: pipete, terilnice in epruvete ♪
- terílnik -a [tudi u̯n] m (ȋ) redko močna, navadno kovinska posoda z zaokroženim dnom za drobljenje trdih snovi; možnar: treti poper v terilniku ♪
7.451 7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676