Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (751-775)


  1.      cenílec  -lca [u̯c] m (ȋ) kdor opravlja cenitev: poklicni cenilec; sodni cenilec / cenilec lesa ♪
  2.      cenílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cenitev: cenilni zapisnik / cenilna vrednost; plačati cenilno vsoto / cenilna komisija; cenilna pristojbina ♪
  3.      cenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od céniti: po predhodnih cenitvah je škoda velika; sodna cenitev; cenitev na oko / cenitev literarnega dela ♪
  4.      céniti  -im, in ceníti in céniti -im nedov. (ẹ́; ȋ ẹ́) 1. dov. in nedov. določiti denarno vrednost: koliko boš cenil kravo? // približno določati količino: število prebivalstva cenijo že na sto tisoč 2. ugotavljati veljavo ali vrednost: ceniti človeka po dejanjih 3. prisojati komu vrednote: cenijo ga zaradi vestnega dela; že od nekdaj sem vas cenil / cenil je svobodo in neodvisnost; znal je ceniti njihove zasluge; visoko cenim Tolstoja cénjen -a -o: goriške češnje so zelo cenjene; hiša je bila cenjena na dva milijona; njegovo delo ni dovolj cenjeno / v vljudnostnem nagovoru: knjiž. cenjeni bralec; publ. cenjeni gostje, vabimo vas na pokušnjo vina / šalj. pa vaše cenjeno zdravje? sam.: vljudnostni nagovor kako ste potovali, cenjeni? ♪
  5.      ceníti  -ím nedov., céni (ȋ í) 1. nižati ceno: prekupčevalec na eni strani ceni, na drugi pa draži; industrijski izdelki se cenijo 2. nar. céniti: koliko boš cenil kravo? ♪
  6.      cenítven  -a -o (ȋ) pridevnik od cenitev: cenitveni postopek, zapisnik ♪
  7.      cenóvnik  in cenovník -a m (ọ̑; í) zastar. cenik: komisija je izdelala enoten cenovnik ♪
  8.      cépanica  -e ž (ẹ̄) klano poleno, navadno dolgo: delati, napravljati cepanice; skladovnica bukovih cepanic ♪
  9.      cepétniti  -em in cepêtniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) slišno udariti z nogami ob tla: zajec je napel ušesa in jezno cepetnil po snegu ♪
  10.      cepílnica  -e [tudi u̯n] ž (ȋ) 1. prostor, kjer se seka, kolje kamen v kocke: cepilnica granita 2. orodje, s katerim se cepi, kolje ♪
  11.      cepílnik  -a [ln in u̯n] m (ȋ) agr. cepilni nož ♪
  12.      cépljenica  -e ž (ẹ́) redko cepanica: cepljenice za kurjavo ♪
  13.      cépniti  -em in cêpniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) 1. slišno, plosko pasti: hruška je cepnila v travo / pog., ekspr. cepnil je po tleh padel 2. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: cepnil je iz matematike; že spet je cepnila pri maturi 3. ekspr. umreti, poginiti: Bodi naš, ali cepni pred pragom! (I. Cankar) ♪
  14.      ceremoniál  -a m (ȃ) 1. predpisi za potek slavnosti, obredov ali za vedenje pri njih: diplomatski, dvorni ceremonial; ravnati se po določilih ceremoniala / ceremoniar je vstopil in opravil predpisani ceremonial // predpisi za način življenja na dvoru: nadležno mu je bilo živeti po ceremonialu 2. ekspr. velika slovesnost: kongres se je začel z velikim ceremonialom ♪
  15.      ceremoniálen  -lna -o prid. (ȃ) slavnosten, obreden: ceremonialna pobožnost / ceremonialen nagovor; ceremonialne kretnje // knjiž. pretirano, nenaravno vljuden: njegovo ceremonialno vedenje odbija ceremoniálno prisl.: ceremonialno se priklanjati ♪
  16.      ceremoniálnost  -i ž (ȃ) slavnostnost, obrednost: ceremonialnost sprejema / polagoma se je znebil prisiljenosti in ceremonialnosti ♪
  17.      ceremoniár  -ja m (á) kdor vodi slavnosti, obrede: cerkveni, dvorni ceremoniar / ceremoniar je napovedal novega obiskovalca ♪
  18.      ceremónija  -e ž (ọ́) ekspr. slavnost, obred po ustaljenih predpisih: opraviti pogrebne ceremonije; dvorne ceremonije; ceremonija kronanja // nav. mn., pog. pretirano ravnanje po družabnih pravilih: samo nobenih ceremonij; kaj pa je treba teh ceremonij; predstavil se je brez ceremonij ● ekspr. ne uganjaj ceremonij ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem ♪
  19.      ceremoniózen  -zna -o prid. (ọ̑) ekspr. ki zelo slovesno poteka: ceremoniozen sprejem; ceremoniozno pozdravljanje / ceremoniozen človek ki ljubi ceremonije ceremoniózno prisl.: podal ji je roko in jo ceremoniozno odvedel v dvorano ♪
  20.      ceremóniti  -im nedov. (ọ́ ọ̑) pog. pretirano se ravnati po družabnih pravilih: kdor je lačen, vzame in je in nič ne ceremoni // dajati si veliko dela, skrbi s čim: gostom prijazno postrezite, a nikar preveč ne ceremonite ♪
  21.      cerkóvnica  -e ž (ọ̑) redko cerkovnikova žena ♪
  22.      cerkóvnik  -a m (ọ̑) kdor oskrbuje cerkev: cerkovnik ugaša sveče, zvoni poldne; cerkovnik pri podružnici ♪
  23.      cerkóvniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na cerkovnike: opravljati cerkovniške posle / bil je iz cerkovniške družine ♪
  24.      cerkvénik  in cerkveník -a m (ẹ̑; í) zastar. cerkovnik: cerkvenik je že šel zvonit; samostanski cerkvenik ♪
  25.      cernírati  -am dov. in nedov. (ȋ) voj. onemogočiti izhod, pobeg; obkoliti, zajeti: cernirati vojno enoto ♪

   626 651 676 701 726 751 776 801 826 851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA