Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (7.501-7.525) 
- tabornína -e ž (ȋ) znesek, ki se plača za taborjenje: nizka tabornina ♪
- táborniški tudi tabórniški -a -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na tabornike ali taborništvo: taborniška organizacija; taborniško gibanje / taborniška oprema; taborniška ruta / taborniški odred osnovna organizacijska enota taborniške organizacije ♪
- táborništvo -a s (á) dejavnost, gibanje, ki goji zlasti taborjenje, življenje v naravi: razvijati taborništvo ♪
- tahinírati -am nedov. (ȋ) nižje pog. lenariti, ne delati: samo tahinirajo, delo pa čaka ♪
- tájnica -e ž (ȃ) ženska, ki opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle: narekovati pismo tajnici; zaposlena je kot tajnica; tajnica direktorja / tajnica režije ki med snemanjem zapisuje tehnične, organizacijske podatke, režiserjeve opombe ♪
- tájnik -a m (ȃ) 1. kdor opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle: dati navodila tajniku; tajnik šole; dela in naloge tajnika / osebni tajnik / občinski tajnik nekdaj kdor opravlja pisarniške posle na občini; tajnik režije ki med snemanjem zapisuje tehnične in organizacijske podatke, režiserjeve opombe 2. visok funkcionar kake organizacije, telesa: izvoliti tajnika; glavni tajnik; predsednik in tajnik ∙
državni tajnik v nekaterih državah visok državni funkcionar, navadno odgovoren za zunanje zadeve države ♪
- tajnikovánje -a s (ȃ) glagolnik od tajnikovati: tajnikovanje v društvu; med njegovim tajnikovanjem je bila društvena dejavnost zelo živahna ♪
- tajnikováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti tajnik, opravljati tajniške posle: tajnikovati v društvu ♪
- tájniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tajnike: tajniške dolžnosti / tajniško poročilo ♪
- tájništvo -a s (ȃ) 1. oddelek v delovni organizaciji, ki opravlja administrativne, organizacijske in tehnične posle: delati v tajništvu; tajništvo fakultete; tajništvo in računovodstvo 2. redko tajniški posli: prevzeti tajništvo ♪
- takníti in tákniti -em dov. (ȋ á) nar. zahodno dotakniti se: z ustnicami je taknil rob kozarca; narahlo je taknil njeno roko / jedi se ni niti taknil ♪
- táktnica -e ž (ȃ) muz. črta, ki označuje začetek ali konec takta: notni zapis brez taktnic ♪
- talílnica -e ž (ȋ) delavnica, obrat za taljenje: talilnica bakra, srebra; talilnica za predelavo rude ♪
- talílnik -a m (ȋ) metal. posoda za taljenje kovin: grafitni talilnik; talilnik za žlahtne kovine // spodnji del talilne peči, plavža, kjer se zbira staljena kovina ♪
- talílniški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na talilnico ali talilništvo: talilniški delavec / talilniška peč talilna peč ♪
- talílništvo -a s (ȋ) predelovanje rude v talilnici: rudarstvo in talilništvo ♪
- tálnica -e ž (ȃ) geogr. voda, ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem: izvir talnice; onesnaževanje, zniževanje talnice ♪
- talnína -e ž (ȋ) geol. vse plasti, ki ležijo pod določeno plastjo kamnine: talnina premogovega sloja ♪
- tamponírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. zapolniti kaj s tamponom, tamponi, da se zaustavi krvavitev, odstrani tekočina: tamponirati nos, rano ♪
- tanílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tanjenje: tanilni postopek / tanilno kladivo ♪
- tanín -a m (ȋ) kem. organska snov trpkega okusa, ki se uporablja zlasti za strojenje, čreslovina: pridobivati tanin iz hrastovega lubja; raztopina tanina / tovarna tanina ♪
- tanínov -a -o (ȋ) pridevnik od tanin: taninov ekstrakt ♪
- tanínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tanin: taninski izvleček ♦ teh. taninski les les za pridobivanje tanina z izluževanjem ♪
- taníti -ím tudi tániti -im nedov. (ȋ í; á ȃ) knjiž. tanjšati: taniti žico; taniti s kovanjem / taniti testo valjati, vleči / plošča se proti robovom tani ◊ metal. taniti kovino dajati kovini obliko tankih lističev tanjèn -êna -o tudi tánjen -a -o: tanjena pločevina ♪
- tapétnica -e ž (ẹ̑) ženska oblika od tapetnik: dati preobleči stole tapetnici ♪
7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 
