Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (7.426-7.450)



  1.      škrôpniti  -em in škrópniti -em dov.; ọ́ ọ̑) 1. v kapljicah, curkih vreči: škropnila ji je vodo v obraz 2. nepreh. v kapljicah, curkih hitro se razpršiti: voda je škropnila na vse strani / nekaj krvi je škropnilo na tla
  2.      škŕtniti  -em dov.) ob premaknitvi dati kratek, rezek glas: ključ je škrtnil v ključavnici; kljuka, ura škrtne; petelin puške škrtne; stikalo je škrtnilo; vrata so škrtnila; brezoseb. v sobi je škrtnilo / kamen, pesek je škrtnil pod čevlji; suha vejica je škrtnila pod nogami počila // povzročiti s čim tak glas: škrtniti z zobmi
  3.      šlíkniti  -em dov.) nar. ošvrkniti: z bičem je šliknil po konjih
  4.      šmárnica  -e ž (á) 1. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti: nabirati šmarnice; šopek šmarnic 2. samorodna trta z velikimi listi in zlato rumenimi grozdi z zelo gostimi jagodami: vinograd je zasajen s šmarnico // vino iz grozdja te trte: kozarec šmarnice; škodljivost šmarnice 3. nar. rdeče zeleno jabolko, ki dozori sredi meseca avgusta: obirati šmarnice 4. zool. majhna ptica pevka, zgoraj sive, po trebuhu belkaste barve, Phoenicurus ochruros: tam so gnezdile šmarnice 5. mn., rel. pobožnost v čast Mariji meseca maja: iti k šmarnicam / brati šmarnice nabožno knjigo, ki se bere pri tej pobožnosti
  5.      šmárničen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na šmarnico: šmarnični vonj / šmarnično vino / šmarnična pobožnost
  6.      šta  -e ž (í) nižje pog. rezina: maslene šnite; šnita kruha / pohane šnite ocvrte kruhove rezine
  7.      šólnik  -a m (ọ̑) 1. knjiž. učitelj, profesor, zlasti izkušen: bil je šolnik in narodni buditelj 2. publ. učitelj, prosvetni delavec: dolžnosti in pravice šolnikov
  8.      šolna  -e ž () znesek, ki se plača za obiskovanje šole: biti oproščen šolnine; odpraviti, plačati, pobirati šolnino; polovična šolnina
  9.      šólniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na šolnike: šolniške navade / ima že pet let šolniške prakse šólniško prisl.: vedno ravna preveč (po) šolniško
  10.      šóloobvéznik  -a m (ọ̑-ẹ̑) šol. kdor je dolžen obiskovati osnovno šolo: število šoloobveznikov narašča
  11.      šôtnica  -e ž () vrtn. prst iz preperele šote: primešati prsti šotnico
  12.      šotórnica  -e ž (ọ̑) zastar. šotorka: zavil se je v šotornico
  13.      šotorna  -e ž () zastar. šotorovina: pokriti voz s šotornino
  14.      šovist  -a m () pristaš šovinizma: narodna nestrpnost šovinistov; nacionalisti in šovinisti
  15.      šovističen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na šoviniste ali šovinizem: šovinistična gesla / teroristične in šovinistične organizacije / šovinistična nestrpnost; šovinistično sovraštvo šovistično prisl.: šovinistično nastopati proti komu; šovinistično obarvan članek
  16.      šovizem  -zma m () prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in sovražen odnos do drugega naroda: boriti se proti šovinizmu; šovinizem in nacionalizem / romanu so očitali narodni šovinizem ∙ ekspr. moški šovinizem prepričanje moških, da so več vredni kot ženske
  17.      špijorati  -am nedov. () ekspr. vohuniti, oprezovati: špijonirajo za njim / zvečer stoji za svojo hišo in špijonira
  18.      špíkniti  -em dov.) pog. zbosti: s šivanko jo je špiknila v prst / večkrat ga špikne, zakaj se ne oženi
  19.      špináčnica  -e ž () nav. mn., vrtn. kulturna rastlina, ki se goji zaradi listov: tudi blitva spada med špinačnice
  20.      špórtnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od športnik: nastopile so mlade športnice; znana športnica
  21.      špórtnik  -a m (ọ̑) kdor goji šport: fant je dober športnik; tekmovanje mladih športnikov / podvodni športnik; vrhunski športniki
  22.      špórtniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na športnike: široke športniške rame / tako ravnanje ni športniško športno
  23.      šprícniti  -em dov.) nižje pog. brizgniti: iz rane je špricnila kri; voda je špricnila visoko v zrak / špricniti barvo na zid
  24.      štacúnica  -e ž (ú) nižje pog. trgovinica: imel je skromno štacunico; vaška štacunica
  25.      štedílnik  -a m () 1. naprava z železno ploščo za kuhanje in ogrevanje: zakuriti štedilnik, v štedilniku; pobrati pepel iz štedilnika; postavila je lonec na štedilnik / zidani, železni štedilnik; štedilnik na drva, premog 2. navadno v zvezah električni, plinski štedilnik naprava za kuhanje z električno energijo, na plin: izključiti, vklopiti štedilnik / električni štedilnik s štirimi grelnimi ploščami; kombinirani štedilnik za kuhanje z električno energijo in na plin; plinski štedilnik

   7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501 7.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA