Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (7.351-7.375)



  1.      šablonizíranje  -a s () glagolnik od šablonizirati: boriti se proti šabloniziranju
  2.      šablonizírati  -am nedov. in dov. () publ. dajati čemu ustaljeno ali pogosto ponavljajočo se obliko: šablonizirati pouk; življenje se ne sme šablonizirati šablonizíran -a -o: šablonizirani filmi
  3.      šahóvnica  -e ž (ọ̑) 1. plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv, navadno za igranje šaha: postaviti figure na šahovnico; desna, leva stran šahovnice ♦ šah. rob šahovnice vsaka od štirih končnih vrst polj na šahovnici 2. publ. področje, kjer se križajo koristi, interesi več držav: tuji vplivi na sredozemski šahovnici / dogodki na svetovni šahovnici
  4.      šamporanje  -a s () glagolnik od šamponirati: šamponiranje las / šamponiranje preproge
  5.      šamporati  -am nedov. in dov. () z mazanjem, drgnjenjem nanašati šampon na kaj: zmočila je lase in jih šamponirala / šamponirati preprogo
  6.      šápniti  -em dov.) ekspr. hitro, sunkovito seči z roko, šapo po čem: šapnil je po žabi in že jo je imel v roki; medved je šapnil za njim // udariti z roko, s šapo: šapnila ga je po roki
  7.      šárenica  in šareca -e ž (; í) anat. sprednji, barvasti del žilnice za roženico: modra šarenica ♦ med. vnetje šarenice
  8.      šarr  -ja m () teh. priprava iz dveh nerazstavljivo povezanih ploščic, pritrjenih vsaka na svoj del, ki omogoča zapiranje, odpiranje: pritrditi šarnir na vrata omare; povezati plošče s šarnirji; kovinski šarnir / klavirski šarnir ozek, dolg šarnir, ki poteka po vsej dolžini delov, ki ju povezuje; odmični šarnir
  9.      šarrski  -a -o prid. () nanašajoč se na šarnir: šarnirski vijak / gibljivost srednjega dela omogoča šarnirska povezava po vsej širini
  10.      šárplanec  -nca m (-) vet. srednje velik pastirski pes z dolgo dlako in košatim, zavitim repom: vzreja šarplanincev
  11.      šávsniti  -em dov.) hitro, nepričakovano zgrabiti z zobmi, s kljunom: lisica je šavsnila petelina / pes jo je šavsnil v roko / šavsniti z gobcem, z zobmi // hitro, sunkovito približati se čemu z zobmi, s kljunom: šavsniti proti komu; pes je šavsnil po mesu; mačka je šavsnila po muhi, za muho / ekspr. šavsnil ga je s kamnom po glavi udaril
  12.      ščápniti  -em dov.) hitro, nepričakovano zgrabiti z zobmi, s kljunom: pes je ščapnil kokoš
  13.      ščávnica  -e ž () nav. mn., bot. rastline s kolenčastim steblom in enojnim cvetnim odevalom; dresnovka
  14.      ščêkniti  -em dov.) nar. bevskniti: psi so le še poredko ščeknili / ne bodo prišli, je ščeknil zadirčno rekel
  15.      ščetínica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od ščetina: odstraniti ščetinice
  16.      ščetíniti  -im nedov.) postavljati v položaj, kot so bodice pri ježu: pes ščetini dlako in laja; sokol je ščetinil perje okoli vratu / ekspr. gubančil je čelo in ščetinil brke mrščilekspr. od jeze so se mu ščetinili brki zelo se je jezil; ekspr. nad čelom so se mu ščetinili lasje je imel zelo kratke, pokonci stoječe lase
  17.      ščipálnica  -e ž () mn., star. ščipalne klešče, klešče ščipalke: ščipalnice so se pokvarile / žične ščipalnice ◊ zool. vsaka od kleščam podobnih pipalk pri ščipalcih in paščipalcih
  18.      ščipálnik  -a m () očala, ki se pritrdijo na nos: natakniti si ščipalnik; nosil je pozlačen ščipalnik z vrvico ◊ vet. kopitni ščipalnik kopitne klešče
  19.      ščípniti  -em dov.) redko uščipniti: rahlo jo je ščipnil v lice
  20.      ščírnica  -e ž () nav. mn., bot. rastline s celorobimi listi in drobnimi belkasto zelenimi, rumenimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Amaranthaceae
  21.      ščítnica  -e ž () anat. žleza z notranjim izločanjem v vratu pod ščitastim hrustancem: bolezensko povečana ščitnica; motnje v delovanju ščitnice
  22.      ščítnik  -a m () priprava, del priprave, ki kaj ščiti: nad pogonskim kolesom, rezilom je ščitnik; natakniti, odstraniti, pritrditi ščitnik; gumijast, kovinski ščitnik; ščitnik iz celuloida, stekla; ščitnik za prestrezanje blata / gleženjski, komolčni ščitnik elastičen povoj za gleženj, komolec; ščitnik za kolena / kapa s ščitnikom s ščitkom
  23.      šebek  tudi šébenik -a m (í; ẹ̑) 1. bot. divja ali okrasna rastlina s celimi listi in navadno rumenimi cveti, Erysimum: kranjski šebenik 2. nestrok. grmičasta vrtna ali lončna rastlina z dišečimi rumenimi ali rjavimi cveti, strok. zlati šeboj: vonj šebenika
  24.      šeléstniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dati rahel, nezveneč glas: listje je šelestnilo
  25.      šelja  -e ž () tekst. mehka, dlakasta preja, navadno iz bombažnih vlaken: šenilja in organzin // tkanina z votkom iz te preje

   7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA